Slovenija septembra med najboljšimi v EU po nizki brezposelnosti

Slovenija je septembra dosegla eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji, s samo 3,1-odstotno brezposelnostjo. Ta rezultat postavlja državo tik za Češko in Malto, ki sta vodilni z 3,0-odstotno stopnjo brezposelnosti. Po neuradnih podatkih Eurostata je bilo septembra v EU-ju skupaj brezposelnih 13,246 milijona ljudi, od tega 11,003 milijona v evrskem območju.

Stanje brezposelnosti v EU-ju

V evrskem območju je stopnja brezposelnosti ostala na 6,3 odstotka, kar je enako kot avgusta in septembra lani. V celotni Evropski uniji je brezposelnost znašala 6,0 odstotka, kar je enako kot avgusta, vendar za 0,1 odstotne točke več kot lansko leto. Najvišje stopnje brezposelnosti je zaznala Španija z 10,5 odstotka, sledijo pa Finska (9,8 odstotka), Švedska (8,7 odstotka) in Grčija (8,2 odstotka).

Trend rasti brezposelnosti

Septembra se je število brezposelnih oseb v EU-ju v primerjavi s prejšnjim mesecem povečalo za 63.000, v evrskem območju pa za 65.000. Na letni ravni je število brezposelnih v EU-ju naraslo za 227.000, v evrskem območju pa za 187.000. Kljub splošni rasti brezposelnosti je Slovenija ohranila nizko stopnjo, kar je pozitiven signal za trg dela v državi.

Brezposelnost med mladimi

Med mladimi, starimi do 25 let, je bilo septembra v EU-ju brezposelnih 2,866 milijona, od tega 2,282 milijona v evrskem območju. Mesečno se je število brezposelnih mladih v sedemindvajseterici povečalo za 10.000, v evrskih državah pa za 23.000. Na letni ravni pa je število brezposelnih mladih v EU-ju upadlo za 121.000, v evrskem območju pa za 79.000. Kljub temu je stopnja brezposelnosti med mladimi v EU-ju ostala pri 14,8 odstotka, medtem ko je v evrskem območju zrasla na 14,4 odstotka.

Ozadje in perspektive

Slovenija je s svojimi rezultati v skupini držav z najnižjo brezposelnostjo, kar je pomemben dosežek v trenutnem gospodarskem okolju. Stabilnost na trgu dela je ključna za gospodarsko rast in družbeno blaginjo. Vendar pa ostaja izziv zmanjševanje brezposelnosti med mladimi, kar zahteva strateške ukrepe na področju izobraževanja in zaposlovanja.

Na drugi strani pa države z višjo brezposelnostjo, kot so Španija, Finska, Švedska in Grčija, še vedno iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje stopnje brezposelnosti. Razlike med državami EU kažejo na potrebo po prilagojenih politikah, ki bodo obravnavale specifične izzive vsake države.

Spletno uredništvo