Izsušena Brda: Iščejo rešitve za trajnostno namakanje
V Goriških brdih se soočajo z velikimi izzivi pri zagotavljanju dovolj vode za namakanje kmetijskih površin. Kmetijska pridelava postaja brez ustreznih rešitev za namakanje vse bolj otežena, saj so vročinski valovi, suše, pozebe in močni nalivi vse pogostejši. Kljub številnim idejam in pobudam za načrtno reševanje težav, trajnejša rešitev še vedno ni uresničena.
V Goriških brdih je približno 2500 hektarjev obdelovalnih površin, od tega več kot 500 hektarjev sadovnjakov. Predsednik briških sadjarjev, Radovan Jelina, poudarja, da je brez ustreznega namakanja sadjarstvo ogroženo:
“Kar se tiče namakanja, rešuje vsak posebej, vsaka kmetija posebej, vsak sadjar posebej. Na primer, pri nas smo naredili zajetje, to vodo iz zajetja potem uporabljamo po potrebi za vse sadovnjake.”
Podobne težave pestijo tudi vinogradništvo. Aleš Kristančič s Kmetije Kristančič, ki ima pridelovalne površine tako na slovenski kot italijanski strani, se zaveda, kako učinkovito so sosedje uredili namakanje.
“Da se praktično na desni strani reke Soče vzpostavi sistem, kot je črpalna hidroelektrarna Avče. Se pravi, imamo energijo, imamo vod po slemenu Korade, ki bi se uporabljal tudi za požarno vodo in, seveda, naprej razvod, ki bi bil speljan do briških vasi.”
Podnebne spremembe in nujnost ukrepanja
Potreba po vodi za namakanje se povečuje. Teja Jelina, predsednica komisije za kmetijstvo Občine Brda, poudarja, da se zavedajo resnosti problema:
“Pred časom smo se v komisiji za kmetijstvo Občine Brda odločili, da bomo v jesenskem času pripravili javno razpravo prav na to temo, ker ugotavljamo, da so podnebne spremembe tu. Lotiti se je treba tega problema, zato bomo tudi v sklopu drugih dejavnosti, kot so na primer škodljivci, namakanje in pokritje sadovnjakov, pripravili javno razpravo.”
Italijanski zgled in rešitve
Brici lahko za zgled vzamejo bližnjo italijansko regijo. Direktor konzorcija Bonifika Furlanije-Julijske krajine, Daniele Luis, opisuje, kako so tam pristopili k problemu:
“Ena je podaljšanje omrežja iz ravninskih predelov proti hribovitim območjem s črpanjem vode iz reke Soče. Pri tem smo s preoblikovanjem namakalne prakse iz pretočnega v kapljično zalivanje prihranili polovico vodnih količin, zato smo lahko del te vode preusmerili v hribe. Kjer to ni bilo mogoče, smo se poslužili bazenov in vodnih zadrževalnikov. Izdelali smo podroben opis območja, kjer bi lahko postavili zajetja v skladu s krajinskimi in tehničnimi zahtevami.”
Italijani so do zdaj vložili prek 60 milijonov evrov za namakalno omrežje, ki pokriva več kot 8200 hektarjev površin. Celoten strošek projekta naj bi znašal približno 100 milijonov evrov, denar pa zagotavljajo trije viri: regija, država in sklad Gospodarske zbornice Gorica.
Čeprav se Goriška brda soočajo s številnimi izzivi pri zagotavljanju vode za namakanje, obstajajo možnosti za izboljšanje, če bodo sledili zgledom in praksam italijanske strani. Javne razprave in vključevanje lokalnih kmetov v iskanje rešitev so ključni koraki v smeri trajnostne kmetijske prihodnosti.
Spletno uredništvo Goriške novice
