Slovenija med vodilnimi v EU: Porast študentov v STEM programih
Slovenski izobraževalni sistem se ponaša z izjemnim uspehom na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM). Po podatkih Evropske komisije je Slovenija med vodilnimi državami Evropske unije glede deleža študentov, vpisanih v te programe. Med letoma 2015 in 2023 se je delež študentov v STEM povečal za 0,4 odstotka, kljub upadu skupnega števila študentov v terciarnem izobraževanju.
Evropska komisija je v svojem pregledu izobraževanja in usposabljanja izpostavila napredek Slovenije na področju STEM. Delež dijakov, vpisanih v srednje poklicne in strokovne programe STEM, je leta 2023 znašal 42,1 odstotka, kar je znatno nad povprečjem EU in blizu cilju, postavljenemu za leto 2030. Medtem ko je v EU delež diplomantov STEM stagniral, je v Sloveniji zabeležen porast.
Ženske v STEM programih
V letu 2024 so ženske predstavljale približno tretjino študentov v STEM programih na terciarni ravni, kar je blizu povprečju EU, a še vedno pod predlaganim ciljem. V srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju pa je delež žensk v STEM še nižji, saj jih je manj kot šestina.
Izzivi na trgu dela in v izobraževalnem sistemu
Kljub pozitivnim trendom število strokovnjakov na področju STEM ne zadostuje za izpolnjevanje potreb trga dela. Poleg tega se Slovenija sooča s pomanjkanjem učiteljev v osnovnih šolah, kar predstavlja dodatno tveganje za prihodnost izobraževanja na teh področjih.
Predšolska vzgoja in socialna vključenost
Na področju predšolske vzgoje Slovenija odlično sledi povpraševanju, saj vsakemu otroku zagotavlja mesto v vrtcu že od zelo zgodnje starosti. Stopnja udeležbe otrok v predšolski vzgoji je leta 2023 znašala 93,2 odstotka, kar je blizu povprečja EU. Slovenija je tudi med najuspešnejšimi državami EU glede tveganja revščine otrok, saj je le 9,2 odstotka otrok, mlajših od šest let, izpostavljenih tveganju revščine.
Priprave na prihodnost
Posodobljen učni načrt za osnovne šole bo uveden v šolskem letu 2025/2026, medtem ko bo prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami v vrtce uveden v šolskem letu 2026/2027. Ti ukrepi so del reforme, ki se je začela leta 2022, in vključujejo tudi predlagano spremembo zakona o vrtcih za povečanje vključenosti, zlasti romskih otrok.
Izboljšanje kompetenc učencev
Kljub napredku je Slovenija zabeležila poslabšanje bralnih in matematičnih kompetenc 15-letnikov ter na področju digitalne pismenosti. Pripravlja se zakonodaja za obravnavo odsotnosti učencev in odpravo pomanjkanja učiteljev.
Demografski izzivi in prihodnost izobraževanja
Med letoma 2014 in 2023 se je število vpisanih v terciarno izobraževanje zmanjšalo za približno 14 odstotkov, kar je povezano z demografskimi trendi. Kljub temu se delež oseb s terciarno izobrazbo, starih od 25 do 34 let, povečuje in je leta 2024 dosegel 43,1 odstotka, kar se približuje povprečju EU.
Slovenija ostaja vodilna v izobraževanju na področju STEM, a se sooča z izzivi, ki zahtevajo pozornost za ohranitev tega položaja v prihodnosti.
Spletno uredništvo Goriške novice
