Skoraj vsi stanovalci domov za starejše že vključeni v dolgotrajno oskrbo
Dobra novica za starejše in njihove družine – kar 99 odstotkov stanovalcev domov za starejše v Sloveniji je že vključenih v sistem dolgotrajne oskrbe. To pomeni nižja mesečna plačila, večjo finančno predvidljivost ter večjo varnost in dostopnost oskrbe za tiste, ki jo najbolj potrebujejo.
Z decembrom 2025 je bilo v sistem dolgotrajne oskrbe v institucionalnem varstvu vključenih 20.042 ljudi po vsej Sloveniji. S tem je država naredila enega ključnih korakov pri vzpostavitvi novega javnega sistema, ki ljudem prinaša konkretne, vsakodnevno občutne koristi, ne zgolj obljub na papirju.
V Sloveniji deluje 102 domova za starejše in prav vsi so vključevanje stanovalcev v novi sistem izvedli pravočasno in uspešno. To potrjuje, da javni sistem zmore, deluje in je sposoben velikih organizacijskih premikov, kadar so ti dobro pripravljeni.
Manj zapletov, več varnosti
Vključevanje v dolgotrajno oskrbo je potekalo postopno in pregledno. Stanovalci so dali soglasje za vključitev, domovi pa so skupaj z njimi in njihovimi svojci pripravili osebne načrte dolgotrajne oskrbe, prilagojene dejanskim potrebam posameznika.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo do sredine januarja 2026 potrjenih več kot 20.000 osebnih načrtov, le manjši del jih je še v postopku usklajevanja. Sistem se tako postopno stabilizira, uporabniki pa imajo jasno opredeljene pravice in obseg storitev.
Nižje položnice – razlika, ki se pozna vsak mesec
Najbolj oprijemljiva sprememba za stanovalce in njihove družine so občutno nižje položnice. Po novem stanovalci plačujejo le še prehrano in nastanitev, medtem ko se stroški oskrbe krijejo iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Država je uvedla tudi cenovno varovalko, ki določa, da strošek standardne prehrane in nastanitve ne sme presegati višine zajamčene pokojnine, ki trenutno znaša 781,94 evra. To pomeni, da bivanje v domu ostaja dostopno tudi za starejše z najnižjimi prihodki in da se socialni razkoraki ne poglabljajo.
V praksi to pomeni, da številni stanovalci plačujejo več sto evrov manj na mesec kot pred uvedbo sistema. V primerih, kjer je bila prej oskrbnina zelo visoka, se mesečni prihranek giblje tudi do 600 ali celo 800 evrov. Gre za razbremenitev, ki se ne pozna le v enem mesecu, temveč dolgoročno bistveno vpliva na kakovost življenja starejših in finančno varnost njihovih družin.
Javni sistem, ki deluje za ljudi
Dolgotrajna oskrba je eden najpomembnejših socialnih projektov aktualne vlade. Z vzpostavitvijo enotnega javnega sistema se krepi mreža javnih storitev, zmanjšuje finančni pritisk na družine in zagotavlja, da so starejši deležni oskrbe ne glede na svoj dohodek ali kraj bivanja.
Podatki o skoraj popolni vključenosti stanovalcev v domovih za starejše kažejo, da sistem ne deluje zgolj v teoriji, temveč že danes prinaša oprijemljive rezultate v vsakdanjem življenju ljudi.
Spletno uredništvo
