Kako aplikacija Erar razkriva izzive transparentnosti javnega denarja v Sloveniji
V Sloveniji se vprašanje maksimalne transparentnosti javnega denarja še vedno sooča z raznovrstnimi izzivi. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je izpostavil, da aplikacija Erar, ki beleži porabo javnih sredstev, kljub nekaj težavam ostaja zanesljiva in učinkovita.
Kljub temu pa vsi v državi še ne podpirajo popolne transparentnosti. Kako se zdi, da nekatere informacije še vedno niso na voljo, in zakaj je to pomembno?
Aplikacija Erar, ki jo upravlja KPK, prikazuje podatke o porabi javnega denarja, pridobljene od drugih državnih organov. Pred kratkim so bile odkrite nekatere pomanjkljivosti, ki jih, kot pravi Šumi, ni bilo mogoče zaznati prej. Te napake razkrivajo tudi slabosti v bazah podatkov drugih državnih organov, ki jih prejšnja različica Erarja ni prikazovala. Kljub temu Šumi zagotavlja, da je aplikacija kakovostna in učinkovita.
“Predvsem bi rad pomiril slovensko javnost, da zagotovo lahko govorimo, da je Erar vrhunski, kvaliteten in da služi svojemu namenu,” je dejal Šumi.
Prizadevanja za izboljšanje transparentnosti
Da bi aplikacija Erar postala še boljša, jo bodo v sodelovanju z drugimi državnimi organi nenehno izboljševali. Cilj je vključiti še več podatkov, ki bodo razkrivali poti javnega denarja, ki trenutno niso vidne, zlasti tiste znotraj podjetij v državni lasti in njihovih hčerinskih družb.
“Zagotovo se v naši deželi še vedno vsi ne zavzemajo za to, da bi bila transparentnost maksimalna,” je poudaril Šumi, dodal pa, da bi morala država kot lastnica podjetij spodbujati večjo transparentnost.
Integracija in zakonodajne spremembe
KPK nima neposrednih vzvodov za sankcioniranje državnih organov, ki ne posredujejo potrebnih podatkov. Šumi meni, da bi morali to urediti s spremembami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V tem okviru je bila ustanovljena medresorska delovna skupina med KPK-jem in ministrstvom za pravosodje.
“Ampak to je zgolj formalni korak, rezultat mora priti v parlamentu,” je dodal Šumi.
David Lapornik, namestnik predsednika KPK-ja, je poudaril pomen sodelovanja vodilnih oseb v podjetjih v državni lasti s KPK-jem za večjo transparentnost. Do zdaj takega sodelovanja ni bilo, kar pa bi se moralo spremeniti, da bi javnost pridobila popolno sliko o porabi javnega denarja.
Napake v podatkih Erarja
Ena od napak, ki se je pojavila po posodobitvi aplikacije Erar, je bila napačna označba transakcije podjetja Gen-I, kjer je bilo navedenih 20 milijonov evrov nakazil fizični osebi, kar ni držalo. KPK je to napako hitro popravila po prejetem opozorilu. Prav tako je bila napaka priznana na upravi za javna plačila.
“Lahko si mislimo svoje,” je dejal Šumi glede pobude za ustavno presojo zakona o integriteti, vendar poudaril, da je pomembno počakati na sodbo ustavnega sodišča.
Spletno uredništvo
