Minister za solidarno prihodnost, Simon Maljevac, je uspešno prestal interpelacijo, ki sta jo proti njemu zaradi očitkov o neučinkovitosti na področju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike vložili stranki NSi in SDS. Med 70 prisotnimi poslanci je 29 glasovalo za njegovo razrešitev, 41 pa jih je bilo proti, kar pomeni, da Maljevac ostaja na položaju.
Razprava, ki je trajala več ur, je razkrila razlike v mnenjih med koalicijo in opozicijo; prva je izpostavljala ministrove dosežke, medtem ko je druga kritizirala zamude pri uresničevanju pravic do dolgotrajne oskrbe. Minister je zavrnil očitke in poudaril, da do zdaj nobeni vladi ni uspelo vzpostaviti učinkovitega sistema dolgotrajne oskrbe, ter označil obtožbe kot opravičevanje preteklega nedela.
Očitek o neučinkovitosti in odgovori Maljevca
Interpelacija je izpostavila tri ključne točke kritik: nepregledno porabo sredstev za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede stanovanjske politike ter izgubo zaupanja v ministrsko funkcijo. Janez Cigler Kralj iz NSi je poudaril, da se minister ni odzval na opozorila uporabnikov, izvajalcev in gospodarskih subjektov. Kljub kritikam pa je politični pritisk privedel do vladne potrditve predloga zakona, ki naj bi optimiziral postopke na centrih za socialno delo in v domovih za starejše.
Janez Cigler Kralj iz NSi je dejal, da se minister ni odzval niti na opozorila uporabnikov, niti izvajalcev, niti gospodarstva in opozicije.
Cigler Kralj predlog zakona vidi kot priznanje, da obstoječi zakon o dolgotrajni oskrbi ni izvedljiv in da je slab. Opozarja na zaplete pri uvajanju oskrbovalca družinskega člana in na pomanjkanje povišanja plač za zaposlene v dolgotrajni oskrbi.
Minister Maljevac o dosežkih svojega mandata
Minister Maljevac zavrača očitke in poudarja, da je v teku več investicij v domove za starejše, kot jih je bilo v zadnjih 20 letih. Prav tako je izpostavil, da je gradnja javnih najemnih stanovanj v največjem zagonu v zadnjih dveh desetletjih. Ministrstvo je vzpostavilo dolgotrajno oskrbo kot nov steber socialne varnosti in sprejelo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je začel veljati leta 2023.
Nov zakon uvaja stabilno financiranje dolgotrajne oskrbe, z novim prispevkom pa se krepi finančna dostopnost storitev. Od januarja 2024 se izvaja pravica do oskrbovalca družinskega člana, v sistem pa je vključenih skoraj 2000 oskrbovalcev. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je začela veljati julija, pravica do oskrbe v instituciji pa naj bi se začela decembra.
Minister je poudaril, da je trenutno v teku več kot 70 investicij v domove za starejše, v skupni vrednosti prek 250 milijonov evrov. Na stanovanjskem področju je vlada v zadnjih dveh letih zagotovila 151 milijonov evrov, nov zakon pa predvideva 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj v obdobju 2025–2034.
Interpelacija kot politično orodje
Maljevac interpelacijo vidi kot orodje za politična obračunavanja, ne pa kot konstruktivno razpravo za izboljšanje stanja. Očitke zavrača kot poskus opravičevanja preteklega nedela in poudarja, da so imeli predlagatelji interpelacije priložnost urediti zadeve, a tega niso storili.
Koalicija in opozicija ostajata na različnih bregovih
Medtem ko koalicija izpostavlja dosežke ministra, opozicija ostaja kritična do zamud pri uresničevanju pravic do dolgotrajne oskrbe. Vida Čadonič Špelič iz NSi opozarja, da se obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo pobira, storitve pa še niso na voljo. Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev izraža pomisleke glede avtomatične prevedbe stanovalcev domov v nov sistem, brez merljivih kriterijev.
“Sistem dolgotrajne oskrbe ne zamuja nekaj mesecev, ampak 30 let,” je poudaril Maljevac, ki meni, da opozicija v preteklosti ni izkoristila priložnosti za ureditev tega področja.
Maljevac poudarja, da nov prispevek omogoča stabilno financiranje in nižje stroške za oskrbovance. Sistem je vzpostavljen v sodelovanju z izvajalci in temelji na njihovih dejanskih stroških, kar zagotavlja finančno trdnost.
Spletno uredništvo
