Revščina vse bolj objema mlade in zaposlene v Gorici
V zadnjem poročilu o revščini za leto 2025, ki ga je izdala Karitas, postajajo vse bolj očitne naraščajoče stiske mladih in zaposlenih prebivalcev Gorice. Svetovalnice in solidarnostni centri goriške nadškofijske Karitas beležijo vse več obiskovalcev, ki sicer imajo službo, a jim ta ne omogoča dostojnega življenja nad pragom revščine. Poročilo poudarja, da ti ljudje ne trpijo le zaradi pomanjkanja materialnih dobrin, temveč se soočajo tudi z nizko stopnjo izobrazbe, slabimi poklicnimi kompetencami ter zdravstvenimi in družinskimi težavami.
Povečanje revščine med mlajšimi generacijami
Poročilo z naslovom Storie di volti off line. Profili non visualizzati (Zgodbe neobjavljenih obrazov. Nevidni profili) izpostavlja naraščajočo nevidnost revščine in željo spodbuditi družbo k iskanju skupnostnih rešitev. Po besedah direktorja goriške nadškofijske Karitas, Paola Zuttiona, je cilj Karitasa omogočiti, da ljudje resnično vidijo obraze tistih, ki so najbolj nevidni v družbi.
Statistični podatki kažejo na porast revščine med mlajšimi generacijami. Če je pred pandemijo covid-19 mlajša populacija predstavljala le 20 odstotkov obiskovalcev, je lani ta delež narasel na skoraj tretjino vseh prosilcev za pomoč. Delež mlajših od 45 let je bil lani 31,79-odstoten, predlanskim pa 32,7-odstoten.
Stiske delovno aktivnih prebivalcev
Karitas opaža tudi trend naraščanja revščine med delovno aktivnimi posamezniki, starimi med 45 in 65 let. Lani je ta skupina predstavljala skoraj polovico vseh obiskovalcev, natančneje 49,55 odstotka, kar je nekoliko več kot leto prej. Kljub temu pa je delež starejših od 64 let v skladu z nacionalnimi podatki Istat, ki kažejo na manjšo razširjenost absolutne revščine med starejšo populacijo.
Te statistike so zaskrbljujoče, saj kažejo, da revščina ne prizadene le tradicionalno ranljivih skupin, temveč vse bolj tudi mlajše generacije in zaposlene posameznike, katerih prihodki ne zadostujejo za preživetje. To poročilo je močan opomnik, da so potrebni sistemski ukrepi za zmanjšanje revščine in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev.
Potreba po sistemskih rešitvah
Kot je poudaril Paolo Zuttion, Karitas stremi k temu, da bi ljudje videli obraze tistih, ki so v stiski. To pomeni, da se moramo kot družba bolj osredotočiti na iskanje trajnostnih rešitev za revščino in ne le kratkoročnih ukrepov za lajšanje trenutnih stisk. Potrebni so sistemski ukrepi, ki bodo vključevali tako izboljšanje izobrazbe kot povečanje zaposlitvenih možnosti in dostopa do zdravstvene oskrbe.
Revščina, ki se je povečala med pandemijo, je žal postala stalnica za mnoge, kar kaže na potrebo po preoblikovanju našega družbenega in ekonomskega sistema. Ukrepi, kot so pravične plače, dostopna izobrazba, zdravstvena oskrba in stanovanjsko varstvo, so ključni za izboljšanje razmer.
Spletno uredništvo Goriške novice.
