Revščina v Sloveniji narašča: ZSSS zahteva višjo socialno pomoč
V Sloveniji se soočamo z vse večjo revščino, medtem ko socialna pomoč ostaja prenizka, opozarja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Izračuni Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) kažejo, da kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra, kar je za 31,7 odstotka več kot leta 2022. Socialna pomoč pa ostaja pri 494,09 evra na mesec za samsko osebo, kar je bistveno manj od novega praga. ZSSS poziva ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, k nujni prilagoditvi zneskov socialne pomoči, da bi zagotovili dostojno življenje najbolj ranljivim prebivalcem.
V skladu z zakonom o socialno varstvenih prejemkih bi ministrstvo moralo vsaj vsakih šest let ugotoviti nove minimalne življenjske stroške. Decembra lani je IER izvedel nov izračun, ki je pokazal, da kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra. To predstavlja 31,7-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim izračunom iz leta 2022. Kljub temu pa trenutna denarna socialna pomoč ostaja pri 494,09 evra, kar je 149,32 evra manj od novega praga.
Posledice nezadostne pomoči na prebivalstvo
ZSSS poudarja, da so na višino denarne socialne pomoči vezane tudi druge pravice, kot sta cenzus za varstveni dodatek in plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje. Čeprav je zakonsko določeno, da ministrstvo prilagodi socialno pomoč glede na nove minimalne življenjske stroške, se to do sedaj ni zgodilo. Takšne prilagoditve, ki temeljijo zgolj na indeksu rasti cen življenjskih potrebščin, ne zadostujejo za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb.
Rast cen in kupna moč
Od oktobra 2022 do decembra 2025 so se cene hrane in brezalkoholnih pijač povečale za 16,8 odstotka, cene sadja za 30 odstotkov in mesa za 17,3 odstotka. Ti stroški predstavljajo največji delež v porabi izdatkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki, kar vodi v še večjo revščino. Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da se število revnih gospodinjstev povečuje, čeprav so gospodarski kazalniki dobri. V letu 2024 je pod pragom tveganja revščine živelo 276.000 oseb, kar je 25.000 več kot leta 2022.
Potrebni ukrepi za zmanjšanje revščine
ZSSS poziva ministrstvo, da prilagodi denarno socialno pomoč glede na nove ugotovljene minimalne življenjske stroške. To bi izboljšalo materialni položaj najranljivejših skupin, kot so samska gospodinjstva, enostarševske družine, dolgotrajno brezposelni, invalidi in starejši. Dostojna socialna pomoč je ustavna pravica, ki mora biti uresničena ne le formalno, temveč tudi dejansko.
“Tako se bo izboljšal materialni položaj najranljivejših, kot so samska gospodinjstva, enostarševske družine, dolgotrajno brezposelni, invalidi in starejši oziroma vseh tistih, ki si zaradi različnih življenjskih okoliščin niso zmožni sami zagotoviti preživetja. Spomnimo, da je dostojna socialna pomoč tudi ustavna pravica, naj ne bo le formalna, temveč tudi dejanska,” so še zapisali v ZSSS.
Spletno uredništvo
