Rekordno število medicinskih sester, a bolnišnice prazne: Zakaj bolniki ostajajo brez nujne oskrbe?

Ljubljana, 15. september 2025 – V slovenskem zdravstvu je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) danes več kakovostnega zdravstvenega osebja kot kadarkoli prej, a paradoks je v tem, da kljub temu univerzitetne in bolnišnične oddelke trese hudo pomanjkanje medicinskih sester, predvsem na oddelkih, kjer zdravijo najtežje bolnike.

Skok v številu, a vrzel v kritičnih enotah

Lani je slovensko zdravstvo zaznalo rekordno število medicinskih sester – 11.089, medtem ko jih je bilo leta 2015 manj kot polovica tega števila (5.374). V istem obdobju je padlo število zdravstvenih tehnikov – s 12.938 leta 2015 na 11.057 lani. Čeprav ti podatki kažejo, da se izobraževanje in zaposlovanje medicinskih sester močno povečujeta, to ne pomeni, da je sistem stabilen.

Posebno alarmantno pomanjkanje se kaže na oddelkih, ki zahtevajo največ pozornosti in strokovnosti – otroška hematologija in onkologija na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, hematologija za odrasle na UKC, in internistični ter kirurški oddelki v splošnih bolnišnicah. Delo osebja je vse težje zaradi neustrezne razporeditve, pomanjkanja nočne, vikend in praznične izmene ter vedno večjih odsotnosti.

Lokalne posledice: primer Jesenice

V jeseniški splošni bolnišnici so zaradi kroničnega pomanjkanja osebja že leta 2022 morali zapreti negovalni oddelek, ki ga do danes še niso mogli znova vzpostaviti. Takšne poteze jasno kažejo, da je problem organizacijski in prostorski, ne le številčen.

V odgovoru na očitke ministrstvo za zdravje priznava tveganje: odpiranje novih zdravstvenih zmogljivosti brez zagotovljenih kadrov vodi k osiromašenju preostalih služb. Med ukrepi so uvedba štipendij, specializacij in promocija zdravstvenih poklicev, obnovitev plačnega sistema ter dodatne nagrade za delo. A ministrstvo izpostavlja, da pa ne more neposredno vplivati na odločitev posameznih zaposlenih, ki iščejo delo z manj zahtevnimi urniki ali v zasebnem sektorju.

Kje so stekle napake in kaj bo potrebno?

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije ocenjuje, da manjka kar 21 % medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na bolnišničnih oddelkih. Eden ključnih vzrokov za odhajanje osebja so preobremenjenost, nefleksibilni delovni čas in relativno nizke dodatne ugodnosti – ko so bili nekatere dodatke delavcem ukinjeni, se je učinkovit dohodek nekaterih zaposlenih znižal.

Stroka in predstavniki pacientov opozarjajo, da prihodnji razširitveni načrti v zdravstvu – centri za duševno zdravje, referenčne ambulante, dolgotrajna oskrba – ne morejo biti načrtovani ločeno od kadrovskih realnosti. Pomemben ukrep bi bil razvoj večdisciplinarnega in fleksibilnega kadra, ki ne bi bil vezan na eno službo, ampak bi se lahko razporejal glede na akutne potrebe.

Slovenija je dosegla pomemben mejnik: število medicinskih sester se je več kot podvojilo v zadnjih desetletjih. Kljub temu sistem ne deluje harmonično, saj nekateri oddelki doživljajo tragedijo pomanjkanja osebja – ko gre za otroke z rakom, bolnike v internistični negi ali tiste, ki prihajajo v urgence. Rešitev ni zgolj v številkah, temveč v pravem razporejanju, podpori zaposlenim in sistemskem načrtovanju, ki bo v ospredje postavilo ne le število, temveč kakovost in dostopnost zdravstvene nege.

Spletno uredništvo