Razprava o sodnikih v Državnem zboru razkrila politična razhajanja
Na včerajšnji seji mandatno-volilne komisije Državnega zbora (MVK DZ) je bil na dnevnem redu predlog za izvolitev desetih sodnikov, od tega šest na okrožnih in štiri na okrajnih sodiščih. Vendar so razprave o tem predlogu razdelile politične stranke v Sloveniji. Stranka SDS je predlagala preložitev odločanja, pri čemer so se strinjali tudi v NSi, SLS, Fokus in Resnici, medtem ko Demokrati in stranke leve sredine temu predlogu niso namenile podpore. Predlog za preložitev tako ni bil sprejet.
Predstavniki SDS so predlagali, da se odločanje o imenovanju sodnikov preloži, in sicer na eno od prihodnjih sej. Poslanec SDS Zvone Černač je poudaril, da zaradi bližajoče se reforme pravosodja, ki bo začela veljati 1. januarja prihodnje leto, potrebujejo več informacij za premišljeno odločanje. Reforma bo namreč bistveno preoblikovala organizacijo sodišč in ukinila okrajna sodišča.
Predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah je pojasnila, da se bo s to reformo položaj sodnikov avtomatsko spremenil v enovitega sodnika. Po njenih besedah so pri izbiri kandidatov pazili, da vsi izpolnjujejo pogoje za okrožnega sodnika, kar pomeni, da težav ne bi smelo biti.
Kežmahova je poudarila tudi, da so predlagani sodniki nujno potrebni za delovanje sodišč, saj se bo veliko sodnikov letos upokojilo. Poslanka SD Andreja Katič, nekdanja pravosodna ministrica, je opozorila, da brez zadostnega števila sodnikov sodni zaostanki ne bodo odpravljeni, zato je nasprotovala vsakršnemu zavlačevanju imenovanj.
Dvomi in nasprotovanja preložitvi
Nasprotovanje preložitvi so izrazile tudi druge politične stranke. Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je izrazila razočaranje nad zapleti že pri prvih imenovanjih na sodniške funkcije in poudarila pomen neodvisnosti sodne oblasti.
Preložitev odločanja so podprli tudi v NSi, SLS in Fokus. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je zavrnil pomisleke o poseganju zakonodajne veje oblasti v sodno in izpostavil, da delujejo v skladu s svojimi pristojnostmi.
V nasprotju s tem je predsednik MVK Tadej Ostrc, ki je govoril v imenu Demokratov, poudaril, da institucije morajo delovati predvidljivo in redno, zato so glasovali proti preložitvi imenovanj.
Glasovanje in njegov izid
Na koncu je bilo osem poslancev za preložitev, med njimi poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnice, medtem ko so proti preložitvi glasovali poslanci Svobode, SD, Levice, Vesne in Demokratov. Točke o imenovanjih sodnikov niso bile preložene, pred nadaljnjim glasovanjem pa je Cigler Kralj zahteval prekinitev seje. V nadaljevanju seje so se poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnice glasovanja vzdržali, medtem ko so poslanci Svobode, SD, Levice, Vesne in Demokratov izglasovali predlog za imenovanje desetih sodnikov.
Druge odločitve na seji MVK
Na seji so na predlog Ostrca z dnevnega reda umaknili določitev kandidacijskega postopka za imenovanje članov Sveta za elektronske komunikacije RS. Ostrc je ocenil, da je smiselno postopek odložiti, dokler se ne oblikujejo jasnejša razmerja med poslanskimi skupinami. Ta točka naj bi bila ponovno uvrščena na dnevni red MVK v maju.
Poslanci so podprli tudi predlog razpisa za oddajo službenih stanovanj DZ v najem, kar omogoča poslancem, da vloge posredujejo do 5. maja. Soglasno so sprejeli tudi sklep, da se izmed članov MVK iz vrst Svobode, SDS, NSi, SLS in Fokus oblikuje delovna skupina za pripravo predlogov o dodelitvi stanovanj ter predlog pravilnika o organizaciji poslanskih pisarn DZ v volilnih enotah.
Vsebinsko so spremembe sledile dosedanji ureditvi, kot jo zagotavlja zakon o poslancih.
Spletno uredništvo
