V sredo, 20. julija 2026, je predsednica republike Nataša Pirc Musar izrazila razočaranje nad postopki vlade, ki so vodili do preklica nominacije Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. Ta odločitev je po njenem mnenju “morda mala zmaga za neko politično opcijo, a velik poraz za državo”, so sporočili iz njenega urada. Premier Janez Janša se je hitro odzval na družbenem omrežju X.
Politična pripadnost nad izkušnjami
Predsednica Pirc Musar je poudarila, da je preklic podpore Fajonovi pokazatelj, da pri podpori slovenskim kandidatom v mednarodnih institucijah politična pripadnost šteje več kot izkušnje in znanje. Dodala je, da jo razvoj dogodkov ni presenetil, vendar je nad vladnim ravnanjem razočarana. Po njenem mnenju takšna dejanja vodijo do manjše prisotnosti Slovencev na pomembnih mednarodnih položajih, kar je za državo, ki zaradi svoje velikosti težko uveljavlja svoje interese, še posebej škodljivo.
Premier Janša: Formalnih predlogov ni bilo
Premier Janez Janša je na omrežju X izrazil dvom o predsedničinih izjavah. Zapisal je: “O kateri vladi govori predsednica? In o katerem pravu? Države članice EU so bile pozvane k predlaganju predstavnika za Sahel v času Golobove vlade, ki Tanje Fajon ni predlagala. Predlagala jo je kar njej podrejena sekretarka. Formalno veljaven predlog sploh ni obstajal, zato do glasovanja sploh ni prišlo.”
Vladni pritisk preprečil imenovanje
Tanja Fajon je sporočila, da je bila sinoči obveščena o preklicu njene nominacije zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke (EPP). Izrazila je obžalovanje, da so dnevni politični interesi prevladali nad državnimi in evropskimi. Po njenem mnenju je Slovenija zamudila priložnost za visoko zastopanost v evropski diplomaciji.
Sum kršitev v postopku kandidature
Zunanji minister Tone Kajzer je poudaril, da obstaja sum resnih kršitev v postopku kandidature Fajonove, zaradi česar so bili že sproženi ustrezni postopki. Spomnil je, da imenovanje ni bilo podano s strani vlade, ki je opravljala tekoče posle, temveč s strani tedanje generalne sekretarke zunanjega ministrstva Barbare Žvokelj, ki je bila neposredno podrejena Fajonovi. Zanikal je trditve Fajonove, da ga je o kandidaturi obvestila ob primopredaji poslov v začetku junija, in zavrnil očitke o političnem revanšizmu.
Na koncu je Fajonova vztrajala, da je bil postopek njene nominacije zakonit. Spor med najvišjimi predstavniki države tako odpira vprašanja o vplivu notranje politike na mednarodne ambicije Slovenije.
Spletno uredništvo
