Radiolog Rupreht zapušča UKC Maribor: Obtožbe o sočasnem delu za SB Ptuj
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so zaključili izredni notranji nadzor nad radiologom Mitjo Ruprehtom. Ugotovitve nadzora so pokazale, da je Rupreht med svojim delom za UKC Maribor hkrati opravljal preiskave tudi za druge izvajalce, kar je povzročilo postopke za prekinitev njegovega delovnega razmerja, čeprav Rupreht vse obtožbe zavrača.
Tričlanska komisija je ugotovila, da je Mitja Rupreht med službovanjem v UKC Maribor istočasno delal tudi za Splošno bolnišnico Ptuj in zasebno ordinacijo Digitalna slikovna diagnostika Ptuj. Po mnenju komisije je s tem kršil delovno in zdravstveno zakonodajo ter obligacijsko pravo. Rupreht je za TV Slovenija dejal, da zaradi osebne in pravne občutljivosti zadeve postopka ne komentira, vendar zavrača očitke in jih je že pojasnil delodajalcu.
“Zaradi pravne in osebne občutljivosti zadeve vsebine postopka v tej fazi ne komentiram,” je izjavil Rupreht.
Komisija je ugotovila, da Ruprehtove trditve o pomotah v registru delovnega časa niso vzdržne, kar je privedlo do uvedbe postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi 2. februarja. Do zdaj UKC Maribor ni pojasnil, v kateri fazi je postopek, Rupreht pa trdi, da izredne odpovedi ni prejel, saj je sam podal odpoved.
Obseg dela in očitki
Rupreht, nekdanji predstojnik radiološkega oddelka UKC Maribor, je oktobra 2025 izvedel kar 1565 magnetnih resonanc. Od tega jih je 150 opravil za UKC Maribor, 417 za Splošno bolnišnico Ptuj ter 998 za zasebno podjetje Digitalna slikovna diagnostika, ki deluje na Ptuju in ima koncesijo. Rupreht trdi, da je dodatno delo vedno opravljal izven rednega delovnega časa v UKC Maribor.
V javnosti se je pojavilo veliko komentarjev, ki odražajo različna mnenja o situaciji. Nekateri so prepričani, da je takšno sočasno delo zdravnikov v nasprotju z etiko in zakonodajo, drugi pa menijo, da je Ruprehtov prispevek k zmanjšanju čakalnih vrst neprecenljiv in ga obtožbe ne bi smele ovirati pri delu.
“To je še en dokaz, kako je nujno prepovedati zdravnikom delo v javnih in zasebnih ordinacijah hkrati,” je zapisal eden od komentatorjev.
Težava dvoživk v slovenskem zdravstvu, kjer zdravniki delajo hkrati v javnih in zasebnih ustanovah, je predmet razprav že vrsto let. Nekateri menijo, da je to ključno za zmanjšanje čakalnih vrst, medtem ko drugi opozarjajo na potencialne konflikte interesov in etične dileme.
Medtem ko se postopek proti radiologu Ruprehtu še nadaljuje, ostaja vprašanje, kako naj se slovensko zdravstvo sooči s podobnimi primeri v prihodnje. Ali bo zakonodaja postala strožja, ali pa bodo zdravniki deležni večje fleksibilnosti, ostaja odprto vprašanje.
Spletno uredništvo Toti Maribor
