Starši v Sloveniji obupani zaradi dolgih čakalnih vrst pri ortodontih

V Sloveniji se čakalne vrste za prvi ortodontski pregled nenehno podaljšujejo, kar povzroča vse večje skrbi staršem. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da prosti termini za prvi pregled segajo celo do leta 2031. Mnogi otroci tako ne bodo dosegli starostne meje 16 let, ko zdravljenje še krije zdravstveno zavarovanje, in bodo prisiljeni v samoplačniško zdravljenje.

Slovenija se sooča z zaskrbljujočimi čakalnimi dobami za ortodontske preglede, saj prosti termini segajo v leto 2029, medtem ko v nekaterih regijah celo v leto 2031. To postaja pravilo in ne izjema, kar staršem povzroča nemalo težav. Po prvem pregledu sledi še dolgotrajno čakanje na začetek zdravljenja, ki lahko traja vsaj tri leta.

“Če bo otrok ob prvem pregledu starejši od 16 let, storitev ne bo krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,” opozarjajo obvestila pri naročanju k ortodontu.

Posledično se vse več družin odloča za zdravljenje v tujini, saj si ne morejo privoščiti dolgih čakalnih vrst doma.

Podatki NIJZ in kritično stanje

Podatki NIJZ razkrivajo, da povprečna čakalna doba za prvi prosti termin pri ortodontu presega dve tisoč dni, kar pomeni več kot pet let. Na Koroškem čakalna doba znaša približno 2.635 dni, na Savinjskem 2.236 dni, medtem ko je v Primorsko-notranjski regiji stanje nekoliko boljše, saj tam čakalna doba znaša približno 70 dni. Kljub temu ostanejo ti primeri izjeme.

“Nujne primere bi morali obravnavati v 14-30 dneh, a otroci čakajo tudi več let,” opozarjajo strokovnjaki.

Težave povzročajo tudi zgodnje napotitve otrok, pri katerih zdravljenje še ni nujno, kar dodatno podaljšuje čakalne dobe.

Finančna sredstva odtekajo v tujino

Starši se zaradi dolgih čakalnih vrst odločajo za samoplačniške preglede in zdravljenje v tujini. ZZZS je med letoma 2018 in 2024 za ortodontsko zdravljenje v tujini povrnil sredstva v vrednosti več kot štirih novih domačih programov. Denar, ki bi lahko zmanjšal čakalne vrste, tako odteka v tujino.

V Sloveniji deluje več kot 20 ortodontov, ki sprejemajo izključno samoplačnike, medtem ko drugi specialisti raje izbirajo zasebne prakse.

Vzroki za kritične razmere v ortodontiji

Kaj povzroča kaos v ortodontiji? Podatki in strokovni komentarji kažejo, da težava ni v pomanjkanju kadra, temveč v pomanjkanju javnih programov in ustrezne organizacije. Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice pojasnjuje, da ni dovolj razpisanih koncesij, ki bi omogočile delo v javni mreži.

“Da bi ortodonti ostali v javni mreži, mora Ministrstvo za zdravje skupaj z ZZZS ponuditi boljše pogoje za izvajalce storitev,” poudarja odbor.

Ministrstvo za zdravje si prizadeva povečati število specialistov v javni mreži, vendar so sistemske ovire velike. Kljub povečanju števila specialistov čeljustne in zobne ortopedije v zadnjih petih letih, to še vedno ni dovolj za pokritje vseh potreb.

Težava ostaja v pomanjkanju javnih programov in omejitvah pri usposabljanju novih ortodontov, kar dodatno ovira reševanje nastalega problema.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana