Prometni kaos ni samo slovenska težava: Evropa v znamenju poletnih kolon

Te dni znova izstopa vprašanje cestnih zastojev v Sloveniji, zlasti na avtocestah proti Ljubljani, Primorski in Gorenjski. Članki in analize pogosto omenjajo DARS kot enega ključnih krivcev. Vendar je dejstvo, da so poletni prometni konici in povečan tranzit turistov skozi Slovenijo veliko večji faktor, kot pogosto priznavajo tudi kritiki. Brez upoštevanja teh zunanjih pritiskov so ocene in krivde pogosto poenostavljene.

Kaj pravi analiza in kaj priznava DARS

V oddaji 24UR ZVEČER so več strokovnjakov in predstavnikov DARS-a soočili argumente glede vzrokov za zastoje. Med njimi prometni strokovnjak Niko Gamulin poudarja, da so vzroki ne le tehnični in infrastrukturni, ampak tudi prostorski, organizacijski in vremenski. Zvonko Zavašnik iz DARS-a priznava, da obstoječe kapacitete ne zadoščajo za najvišje obremenitve: v določenih delih dneva je število vozil že preseženo pretočnost, kar vodi v kolone vozil. Prav tako je izpostavljeno neusklajeno zbiranje gradbenih del – več velikih projektov so izvajali sočasno, kar dodatno vpliva na pretočnost cest.

Analiza sicer opozarja na pomanjkljivosti – napačno časovno načrtovanje del in njihov vpliv na prometne konice so resnične težave. A ko se kritika osredotoča izključno le na DARS, se izgubi širša slika: da bi bile gneče v primerljivih državah minimalne, če bi bile analize in napovedi stoodstotno točne – kar pa niso, saj so tudi v Avstriji, Italiji in Hrvaški podobne težave, kljub dobri infrastrukturi.

Primeri iz sosednjih držav: gneča ni “slovenska posebnost”

• V Avstriji in Nemčiji so poleti zabeležili ogromne prometne zastoje, ko so turisti množično krenili proti Alpam in Italiji. Na primer, na avtocesti A8 v Bavarskem delu v smeri proti Avstriji so poročali o koloni vozil dolgi več deset kilometrov

• Na Hrvaškem se je promet v turističnih destinacijah bistveno povečal; avtoceste proti obali so bile polne, mejni prehodi preobremenjeni, zlasti v dopoldanskih in večernih “odraščnih” urah konic. Rekorden prihod turistov in število nočitev kaže, da je povečana potovalna aktivnost glavni motor teh zamaškov.

• V Italiji in na predelih, ki vodijo proti rekreacijskim območjem (npr. ob alpskih predelih, jezerih), je turistična sezona povzročila preseganje kapacitet cest večkrat v letošnjem poletju. To ni nič nenavadnega glede na sezonske trende, ki kažejo, da v določenih regijah kar do 65 % vseh turističnih nočitev pade v mesecih julij-avgust.

Ti primeri kažejo, da tudi države z močnejšo infrastrukturo in boljšo pripravljenostjo niso imune na gnečo — kar pomeni, da ni mogoče pričakovati, da bi bila gneča popolnoma odpravljena samo z ukrepi doma.

Zakaj je gneča kljub vlaganjem vseeno večja kot pričakovano

1. Sezonska konica – dopusti, turizem, prazniki in šole: vsi začnejo hkrati, kar povzroča ekstremno obremenitev cest.

2. Tranzitni promet – Slovenija leži na prometni točki med Zahodno Evropo in Jadranom, kar pomeni, da večina voznikov uporablja naše avtoceste le kot prehod, ne cilj. Pritisk teh tranzitnih tokov je naraščajoč in iz leta v leto večji.

3. Neusklajenost gradbenih del – včasih potekajo dela na več avtocestnih odsekih sočasno, in pomagalo bi, da bi se najzahtevnejša dela načrtovala izven najbolj obremenjenih ur ali sezonskih konic.

4. Pomanjkanje obvoznih poti – mnoge avtoceste se kljub gneči še zmeraj končajo v Ljubljani ali drugih prometnih središčih, brez učinkovitega obvoznega omrežja, zaradi česar vsak zastoj v centru sproži verižno reakcijo.

5. Neupoštevanje modelov vedenja voznikov – na primer, nobena analiza ne more popolnoma upoštevati nepredvidenih vremenskih razmer, okvar vozil, nesreč, dogodkov, ki povečajo promet nenadno.

Kaj bi bilo smiselno narediti, da bi omilili težave

• Strategija prostorskega in časovnega načrtovanja gradbenih del, ki upošteva turistične tokove in tranzit; dela prestavljati v manj obremenjene ure ali izven vroče turistične sezone, a v teh primerih dela ne bi bremenila tranzita, temveč domače uporabnike cest.

• Razvoj obvoznih poti in drugi prometni koridorji, tako da se promet razprši in ne vodi vedno skozi ista vozlišča.

• Optimizacija informacijskih sistemov (prometne aplikacije, prometno signaliziranje) za real-čaovne prilagoditve prometa, opozorila pred konicami, predlog alternativnih poti.

• Mednarodno sodelovanje in usklajevanje šolskih počitnic, kot ga že prakticirajo nekateri deležniki v Evropi, da se zmanjšajo sočasni vrhovi.

• Povečanje kapacitet tam, kjer je infrastruktura že povsem obremenjena — dodatni pasovi, izboljšane ceste, večje postajališča.

Slovenija v poletni sezoni znova doživlja intenzivne prometne zastojih, ki povzročajo zamude, stres in dodatne varnostne tveganja. Podjetje DARS in Državna direkcija za infrastrukturo imajo pomembno nalogo, vendar ne morejo nositi celotne krivde, če se ignorira dejstvo, da so gneča in zastoje poleti v veliki meri posledica turističnega pritiska in tranzitnega prometa, ki presežejo zmogljivosti cest.

Če bi bile analize resnično stoodstotne – brez spodrsljajev, brez nepredvidenih dogodkov, brez dodatnih turističnih tokov –, bi v Avstriji, Italiji in Hrvaški gneče skorajda ne bilo. A realnost je taka, da so infrastrukturne omejitve, vremenski dejavniki in sezonska dinamika neločljiv del skupne slike. Rešitev je kompleksna – zahteva kombinacijo pametnih ukrepov, infrastrukture, informacij in mednarodnega sodelovanja.

A še vedno bo poletje in veliki premiki dopustnikov iz enega konca Evrope na drugega, čas, ko bodo ceste nesorazmerno obremenjene. Slovenija pa, kot nam je vsem znano, bo ostala tranzitna država, po kateri se evropski dopustniki s svojimi jeklenimi konjički množično zgrinjajo na hrvaško obalo.

Spletno uredništvo