Sožitje javnega in zasebnega zdravstva: nujen korak za prihodnost #foto
Slovensko zdravniško društvo je jasno izrazilo skrb zaradi preobremenjenosti zaposlenih v urgentnih centrih, tako fizično kot psihično. Predstavniki društva poudarjajo, da je za preprečitev odhodov zdravstvenega osebja potrebno zagotoviti boljše plačilo in izboljšati organizacijo dela. Na izrednem srečanju v Ljubljani, ki je potekalo 4. februarja 2026, so strokovnjaki razpravljali o nujnosti reforme zdravstvenega sistema, kjer bi javni in zasebni sektor sodelovala bolj usklajeno in učinkovito.
Predsednik Slovenske medicinske akademije, Pavel Poredoš, je izpostavil, da zdravniki v urgentni medicini neposredno rešujejo življenja, kar je posebej kritično v akutnih primerih. Delo v urgentnih centrih je zaradi pomanjkanja kadrov izjemno zahtevno, saj se število bolnikov zaradi staranja prebivalstva nenehno povečuje. Aleš Blinc iz Slovenske medicinske akademije meni, da je treba napotitve v urgentne centre bolje regulirati, hkrati pa zagotoviti ustrezno plačilo za zdravstveno osebje.
Preobremenjenost v času epidemij
Matej Gajšek, predstojnik Urgentnega centra Celje, je opozoril na dodatne težave, ki se pojavijo v času epidemij. Takrat je število bolnikov na urgencah še večje, kar pogosto vodi do situacij, ko za bolnike ni na voljo postelj v bolnišnicah. “Bolniki, ki so prisiljeni ležati po hodnikih, so v večji nevarnosti,” je posvaril Gajšek in dodal, da je umrljivost teh bolnikov višja v primerjavi s tistimi, ki so sprejeti na oddelke.
V zvezi z decembrsko ustavno odločbo, ki omogoča delo pri zasebnikih, je Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, poudaril potrebo po spremembi zakonov o zavodih in zdravstvenem varstvu. Po njegovem mnenju je odločba ustavnega sodišča odprla nova vprašanja o definiciji javnega zdravstva. Položaj izvajalcev v javnem zdravstvu ostaja dvojen, saj koncesionarji delujejo po zakonu o gospodarskih družbah, medtem ko javni zavodi sledijo zakonu iz leta 1993.
Vojko Didanovič iz glavnega strokovnega sveta društva poudarja, da je ključno najti sistem, kjer bi javno in zasebno zdravstvo sodelovala v korist pacientov. “To lahko dosežemo s pogovorom, ne s silo,” meni Didanovič, maksilofacialni kirurg, ki verjame, da so vse možnosti za dogovor na voljo.
Odziv ministrstva za zdravje
Ministrstvo za zdravje je v odzivu navedlo, da izvaja vrsto ukrepov za razbremenitev urgentnih centrov. Med drugim vzpostavljajo mrežo satelitskih urgentnih centrov in uvajajo mesečno spodbudo za specializacijo iz urgentne medicine v višini 1.000 evrov bruto. Poleg tega novela zakona o zdravniški službi omogoča preusmeritev urgentnih zdravnikov v družinsko medicino, pri čemer ohranjajo doseženo plačo.
Sožitje javnega in zasebnega zdravstva je ključno za prihodnost zdravstvenega sistema. Izboljšanje pogojev dela v urgentnih centrih in učinkovitejše sodelovanje med sektorji bi lahko prinesla pozitivne spremembe za bolnike in zdravstveno osebje. Takšne reforme bi morale biti osredotočene na dialog in sodelovanje.
Spletno uredništvo Goriške novice
