Slovenija se pripravlja na nedeljsko odločanje o štirih referendumskih vprašanjih, zanimanje volivcev pa je že pred glavnim glasovalnim dnem precejšnje. Po najnovejših podatkih Državne volilne komisije je v treh dneh predčasnega glasovanja svoj glas oddalo 75.401 volivcev oziroma 4,44 odstotka vseh volilnih upravičencev. Samo v četrtek, zadnji dan predčasnega glasovanja, je na volišča prišlo 25.412 ljudi. Primerjava s preteklimi referendumi kaže, da je letošnja predčasna udeležba občutno višja. Ali to napoveduje tudi množičen obisk volišč v nedeljo?
Državna volilna komisija (DVK) je danes, 9. oktobra, objavila končne podatke o udeležbi na predčasnem glasovanju, ki je potekalo od torka do četrtka. V treh dneh se je glasovanja udeležilo 75.401 volivcev, kar predstavlja 4,44 odstotka vseh, ki imajo pravico glasovati.
Podatek je zanimiv predvsem zato, ker se je predčasnega glasovanja udeležilo bistveno več ljudi kot pri nekaterih nedavnih referendumskih odločanjih. Volivci so tokrat odločali o štirih vprašanjih, ki posegajo na področja delovanja parlamentarnih preiskav, socialne politike, volilnih pravic in financiranja javne radiotelevizije.
Največ ljudi je glasovalo v sredo
Predčasno glasovanje se je začelo v torek, 6. oktobra, ko je na volišča prišlo 21.277 volivcev oziroma 1,25 odstotka vseh volilnih upravičencev. Naslednji dan je bila udeležba še višja, saj je v sredo glasovalo 28.710 ljudi oziroma 1,69 odstotka volilnega telesa.
V četrtek, 8. oktobra, ko je potekal zadnji dan predčasnega glasovanja, je svoj glas oddalo še 25.412 volivcev oziroma 1,49 odstotka vseh upravičencev.
Največ volivcev je torej na volišča prišlo v sredo. Četrtkova udeležba je bila nekoliko nižja, vendar še vedno višja kot prvi dan.
Skupni rezultat vseh treh dni je 75.401 volivec oziroma 4,44 odstotka volilnega telesa.
Več kot dvakrat višja udeležba kot na lanskem referendumu
Da je letošnja predčasna udeležba visoka, pokaže primerjava z referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je potekal novembra 2025.
Takrat je v vseh treh dneh predčasnega glasovanja glasovalo 35.730 volivcev oziroma 2,11 odstotka vseh volilnih upravičencev. Tokrat je predčasno glasovalo 75.401 ljudi, kar pomeni 39.671 volivcev več.
V odstotkih je razlika prav tako izrazita. Lani je predčasna udeležba dosegla 2,11 odstotka, letos pa 4,44 odstotka, kar pomeni več kot dvakrat višji delež.
Še izrazitejša je primerjava z referendumom o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Takrat je v treh dneh predčasno glasovalo 23.102 volivcev oziroma 1,36 odstotka vseh upravičencev.
Letošnja predčasna udeležba je tako več kot trikrat višja kot pri tem referendumskem odločanju.
Zakaj so tokrat volivci tako množično prišli na volišča?
Na to vprašanje za zdaj ni mogoče odgovoriti z gotovostjo. Podatki DVK namreč povedo, koliko ljudi je glasovalo, ne pa tudi, zakaj so se odločili za predčasni obisk volišča.
Možnih razlogov je več. Tokratno glasovanje združuje štiri vsebinsko zelo različna referendumska vprašanja, zato lahko pritegne volivce z različnimi interesi in političnimi stališči.
Pomemben dejavnik je lahko tudi intenzivnost referendumske kampanje, v kateri so se politične stranke, civilnodružbene organizacije in drugi akterji opredeljevali do posameznih vprašanj.
Vendar je treba biti pri razlagi previden. Visoka predčasna udeležba še ne pomeni nujno, da bo tudi končna nedeljska udeležba rekordna. Del volivcev, ki bi sicer glasovali v nedeljo, je lahko svojo odločitev preprosto opravil že med tednom.
Prav tako iz števila predčasnih glasov ni mogoče sklepati, kako so ljudje glasovali oziroma katera referendumska možnost ima več podpore.
V nedeljo bodo volivci odločali o štirih vprašanjih
Državni zbor je za nedeljo, 11. oktobra, razpisal en zakonodajni in tri posvetovalne referendume.
Prvi referendum zadeva novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Volivci bodo odločali, ali naj začne veljati zakon, ki ga je državni zbor že sprejel.
Drugi referendum se nanaša na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči za delovno sposobne prejemnike, ki nimajo objektivnih ovir za delo, z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Tretji referendum zadeva volilno pravico na lokalnih volitvah. Volivci bodo odločali o vprašanju, ali naj to pravico ohranijo državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Četrti referendum pa se nanaša na ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.
Pomembno je poudariti, da je samo prvi referendum zakonodajni. Preostali trije so posvetovalni, zato njihovi rezultati za državni zbor niso pravno zavezujoči.
Koliko volivcev ima pravico glasovati?
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo 1. septembra letos v Sloveniji 1.698.526 volilnih upravičencev. Od tega jih je 1.583.656 vpisanih v splošne volilne imenike in imajo stalno prebivališče v Sloveniji, 114.870 pa jih je vpisanih v posebne volilne imenike kot volivci s stalnim naslovom v tujini.
To pomeni, da je v treh dneh predčasnega glasovanja svojo pravico izkoristil približno vsak triindvajseti volilni upravičenec.
Za primerjavo: če bi bila končna udeležba 30-odstotna, bi glasovalo približno 510.000 ljudi. Pri 40-odstotni udeležbi bi jih bilo skoraj 680.000, pri 50-odstotni pa približno 849.000.
Ti izračuni so zgolj ponazoritev, ne napoved nedeljske udeležbe.
V nedeljo bo odprtih skoraj 3.000 rednih volišč
Splošno glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. oktobra, od 7. do 19. ure. Po podatkih DVK bo odprtih 2.984 rednih volišč in 88 volišč za glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča, tako imenovanih volišč OMNIA.
Volivci bodo morali svojo istovetnost izkazati z osebnim dokumentom. Obvestilo o volišču je koristno, ni pa pogoj za glasovanje.
Ker so razpisani štirje referendumi, bodo volivci prejeli štiri ločene glasovnice. Vsak se lahko odloči, ali bo glasoval na vseh referendumih ali samo na nekaterih.
Pri tem pa velja pomembno pravilo: če se volivec na volišču odloči, da bo glasoval samo o nekaterih referendumskih vprašanjih, se pozneje ne more vrniti in glasovati še o preostalih.
Pri zakonodajnem referendumu ne odloča samo večina
Posebej pomembna bo udeležba pri zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Za zavrnitev zakona namreč ni dovolj, da proti njemu glasuje večina tistih, ki pridejo na volišča. Izpolnjen mora biti tudi ustavno določen zavrnitveni kvorum.
To pomeni, da mora proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Če za okvirni izračun uporabimo trenutno znano število 1.698.526 volilnih upravičencev, bi moralo proti zakonu glasovati najmanj približno 339.706 ljudi. Končni prag bo DVK ugotavljala na podlagi uradnega števila volilnih upravičencev na dan glasovanja.
Pri treh posvetovalnih referendumih takšnega zavrnitvenega kvoruma ni. Njihovi rezultati bodo predvsem politično sporočilo državnemu zboru, ki bo odločal o morebitnih nadaljnjih zakonodajnih spremembah.
Visoka predčasna udeležba še ne razkriva nedeljskega izida
Podatek, da je predčasno glasovalo več kot 75.000 ljudi, je nedvomno pomemben pokazatelj zanimanja za referendumsko odločanje.
Toda o končnem rezultatu še ne pove veliko. Predčasno oddani glasovi se ne štejejo kot ločen politični vzorec, iz katerega bi bilo mogoče zanesljivo napovedati izid posameznega referenduma.
Prav tako ni mogoče sklepati, da so se predčasnega glasovanja bolj udeleževali podporniki ali nasprotniki katere od referendumskih pobud.
Zanesljivo lahko ugotovimo le, da je letošnje predčasno glasovanje pritegnilo občutno več ljudi kot nekatera nedavna referendumska odločanja.
Ali se bo takšno zanimanje nadaljevalo tudi v nedeljo, bo jasno šele po zaprtju volišč.
Pred nedeljo je že glasovalo več ljudi kot kadarkoli v primerjanih referendumih
V treh dneh je glasovalo 75.401 volivcev, kar je skoraj 40.000 več kot pri lanskem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Takšna razlika je dovolj velika, da je ni mogoče prezreti. Vendar bo njen pravi pomen mogoče oceniti šele ob končni udeležbi in rezultatih vseh štirih referendumov.
Nedeljsko glasovanje bo zato odgovorilo na dve vprašanji: koliko Slovencev bodo štiri referendumske teme dejansko pritegnile na volišča in kakšno sporočilo bodo volivci poslali politiki.
Pri zakonodajnem referendumu bo to sporočilo lahko neposredno odločilo o usodi zakona, pri treh posvetovalnih pa bo pokazalo, kakšne spremembe oziroma usmeritve volivci podpirajo.
Spletno uredništvo
