Prah, hrup in kaos v Sneberjah: Bo župan ukrepal?
V ljubljanskem zaselku Sneberje se že dolga leta odvija intenzivna bitka med domačini in lastniki parkirišč za tovornjake. Na območju so zrasle deponije in objekti brez ustreznih dovoljenj, tovornjaki pa parkirajo na kmetijskih zemljiščih, kar je dovoljenje občine, a pogosto tudi tam, kjer jih ne bi smeli.
Kljub več deset tisoč evrov kazni, ki jih pišejo inšpektorji, se kršitve nadaljujejo. Prebivalci so obupani, mir je izginil, ostala pa sta prah in hrup. Ali bo ukrepal župan Zoran Janković?
Prebivalci Sneberij v primežu hrupa in prahu
V boju za ohranitev mirnega okolja prebivalci Sneberij izpostavljajo, da so prve pobude na inšpekcijo in občino podali že leta 2013. Tristan Rome, domačin, opisuje, kako so se kmetijska zemljišča začela spreminjati v parkirišča in deponije. Poudarja, da je kakovost življenja vse slabša: več je prahu, hrupa in prometa, kar ovirajo vsakdanje življenje.
Olivera Jovičić Borić, ki v Sneberjah živi že 15 let, spominja na čas, ko je bilo območje mirno. “Prišla sem v mirno okolico, sami travniki, mir, tišina, ptički so se slišali. Zadnjih sedem let tega ni več. Sami kamioni, hrup, prah, piskanje. Nobenega miru, kot je bil nekoč,” pravi.
Tudi Hugo Ažman, prebivalec že 25 let, opozarja na prometni kaos. “Zdaj je to res ena kaos cona. Glavni problem je ogromno povečanje prometa, to je 20-krat več vozil. Cesta pa je ostala takšna, kot je bila včasih, ko je bil tu le kakšen avto. Bankine so neurejene. Vključevanje v promet je zelo težko,” dodaja.
Inšpekcijski postopki in globe
V Sneberjah vlada kaos na kmetijskih zemljiščih, kjer prijave obravnavajo različne inšpekcije. Gradbena inšpekcija je prejela prijave že leta 2013 in 2014, vendar so jih zaradi narave zemljišč predali kmetijski inšpekciji. Kmetijska inšpekcija pa je leta 2015 prijavo glede gradnje šotora predala gradbeni inšpekciji, ki prijave še ni obravnavala. Trenutno so aktivni trije postopki pri kmetijskih inšpektorjih.
S podjetjem Makše Transport, ki je v središču spora, se inšpektorji ukvarjajo od leta 2013. Obiskali so ga že 28-krat in mu naložili 27.000 evrov denarnih kazni v izvršilnem postopku ter 12.650 evrov v prekrškovnem postopku. Podjetje trdi, da niso povzročitelji težav, saj so njihovi tovornjaki med tednom praviloma v tujini.
Župan Ljubljane, Zoran Janković, je priznal, da je pred štirimi leti obiskal območje. “Konkretno gre za prevoznika Makšeta. On ima del svojega mirujočega prometa urejen, del je razširil na kmetijska zemljišča. Naša inšpekcija si je to ogledala, dala prijavo tako na kmetijsko ministrstvo kot na ministrstvo za naravne vire. Gospod Makše bo moral spoštovati red,” je pojasnil.
Parkirišča na kmetijskih zemljiščih
Ljubljanska občina je pred leti dovolila, da se nekatera kmetijska zemljišča spremenijo v mirujoč promet, da so parkirišča tovornjakov čim bližje obvoznici. A nekateri tovornjake parkirajo tudi tam, kjer jih ne bi smeli. “Na območju umirjenega prometa imamo tudi objekte, ki so namenjeni pranju vozil in deponije vozil,” opozarja Tristan Rome.
Kmetijska inšpekcija se spopada z nenamensko rabo zemljišč, kar je postalo vse pogostejša težava. Lani so prejeli 589 prijav in napisali za 173 tisoč evrov kazni. Globe znašajo od 5.000 do 100.000 evrov za pravne osebe in od 500 do 5.000 za odgovorne osebe ter fizične osebe.
Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo, pojasnjuje: “Predvsem v mestnih občinah se srečujemo z nenamensko rabo zemljišč, kot so parkirišča, enostavni objekti, denimo lope, nasutja raznih materialov, ki niso odpadki, nevarni odpadki in podobno. Diapazon nepravilnosti je zelo širok.”
Cilj: ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč
Ministrstvo za kmetijstvo, preko Leona Ravnikarja, vodje sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, izpostavlja, da je cilj ohranjati najboljša kmetijska zemljišča. Prostorsko načrtovanje je v rokah občin, ki morajo iskati ravnovesje med razvojnimi interesi in varovanjem zemljišč.
“Ministrstvo občine usmerja na način, da je prostorski razvoj čim manj usmerjen na najboljša kmetijska zemljišča. V praksi se temu očitno ni možno izogniti. V kolikor pride do posega na kmetijska zemljišča, ministrstvo zahteva ustrezne omilitvene ukrepe,” pravi Ravnikar.
