Pozidava v Sloveniji ogroža naravne vodne poti in povečuje poplavno tveganje

V zadnjih letih se je Slovenija soočala z vse pogostejšimi poplavami, ki so povzročale ogromno škodo. Nedavni dogodki so privedli do izdelave novih poplavnih kart, ki prikazujejo dodatnih 11 ogroženih območij. Glavni razlog za to je vse večja pozidanost, ki preprečuje, da bi voda naravno poniknila. Strokovnjaki opozarjajo, da je nujno sprejeti ukrepe za zmanjšanje škode.

Poplave v Sloveniji so v zadnjih treh desetletjih povzročile za 2,15 milijarde evrov škode. Samo v zadnjih dvanajstih letih so poplave prizadele državo devetkrat, kar je povzročilo za 1,17 milijarde evrov škode. Največ škode je bilo zabeležene leta 1990, ko je poplava povzročila za 580 milijonov evrov škode, vendar so poplave leta 2023 dosegle skoraj tri milijarde evrov, kar je sprožilo pripravljenost vlade za izdelavo novih poplavnih kart.

Širjenje ogroženih območij

Slovenija je zdaj razdeljena na 104 kritična poplavna območja, ki so bila na novo opredeljena. To vključuje Zgornjo Savo, Ljubljanico, Kamniško Bistrico, Savinjo in druga pomembna porečja. Ministrstvo za naravne vire je s posodobljenimi ocenami poplavne ogroženosti dodalo nove analize, ki vključujejo najvišje pretoke rek in vplive podnebnih sprememb.

Pozidava in njene posledice

Direkcija za vode opozarja, da se poplavna ogroženost povečuje zaradi vse večje pozidave, ki ustvarja nepropustne površine. Zaradi tega več vode odteče, ne da bi poniknila v zemljo. Uredba, sprejeta leta 2008, določa, kateri objekti so dovoljeni na poplavnih območjih, vendar se po poplavah leta 2023 ugotavlja potreba po strožjih omejitvah.

»Po poplavah avgusta 2023 se je izkazalo, da je treba pogoje in omejitve preveriti in poostriti,« pravijo na direkciji za vode.

Poplava leta 2023 je najbolj prizadela severne regije: Gorenjska, Koroška, Ljubljanska in zahodnoštajerska regija so utrpele največjo škodo. Zahodnoštajerska regija je zabeležila največ škode na vodotokih in delno uničenih stavbah.

Izdelava novih kart in prihodnji ukrepi

Izdelava novih poplavnih kart bo dolgotrajen proces, ki zahteva strokovno znanje. Kljub temu bodo nove karte razširile zaščitena območja, vključno s kmetijskimi zemljišči. Ohranjanje naravnih razlivnih površin in gradnja suhih zadrževalnikov sta ključna ukrepa za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

»Ohranjanje naravnih razlivnih površin in gradnja suhih zadrževalnikov sta med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti,« poudarjajo na direkciji.

Spletno uredništvo Goriške novice