V sredo, 22. oktobra je stopila v veljavo novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I). Ta pomembna reforma prinaša številne spremembe, ki se osredotočajo na zagotavljanje dostopne in kakovostne umetnosti, izboljšanje delavskih pravic ter na trajnostno, decentralizirano in predvidljivo delovanje kulturnih institucij.
Temeljne vrednote in cilji novele
Novela zakona temelji na doseganju trajnosti, dostojnih delovnih in prostorskih pogojev ter skladnega regionalnega razvoja. Ti cilji so ključni za uresničevanje javnega interesa v kulturi, kar potrjuje pomen nove zakonodaje za vsa področja kulturnega sektorja. Z novimi ukrepi se želi izboljšati položaj samostojnih delavcev v kulturi, ki so zdaj prepoznani kot ključni nosilci kulturnega ustvarjanja.
Preimenovanje in registracija poklicev
Prva pomembna sprememba se nanaša na preimenovanje samozaposlenih v kulturi v samostojne delavce v kulturi. To razlikovanje od drugih samozaposlenih je pomembno, saj se ti delavci ukvarjajo s poklicnimi, ne pa gospodarskimi dejavnostmi.
V skladu z novim zakonom bo posameznik lahko registriral največ pet specializiranih poklicev. Tisti, ki imajo ob uveljavitvi zakona registriranih več kot pet poklicev, bodo morali upoštevati novo Uredbo o samostojnih delavcih v kulturi.
Karierni razredi in socialna varnost
Novela uvaja karierno dinamiko s tremi razredi: III, II in I. Uvrstitev v razred bo določena glede na delovne izkušnje v kulturi. Prispevki za socialno varnost bodo vezani na karierni razred, ki ga bo Ministrstvo za kulturo določilo na podlagi dosedanjih izkušenj.
V obdobju do 28. februarja 2026 bodo vsem delavcem prispevki plačani od najnižje zavarovalne osnove. Po tem datumu bo višina prispevkov odvisna od kariernega razreda.
Uvrščanje v karierne razrede
Od 22. oktobra 2025 bodo lahko samostojni delavci oddali vlogo za uvrstitev v ustrezen karierni razred. Če vloge ne bodo oddali v roku 12 mesecev, jih bo Ministrstvo po uradni dolžnosti uvrstilo v III. razred. Vloge je mogoče oddati osebno, po pošti ali elektronsko na Ministrstvo za kulturo.
Postopna uveljavitev socialnih prispevkov
Prispevki za socialno varnost bodo do 28. februarja 2026 enotni za vse razrede. Po tem obdobju se bodo za II. in I. razred prispevki postopoma povečevali, kar bo omogočilo boljšo socialno varnost delavcev.
Spremenjen dohodkovni cenzus
Novela uvaja drsni dohodkovni cenzus, ki omogoča uveljavljanje pravic do socialne varnosti tudi pri preseganju dohodkovnega cenzusa za največ 30 odstotkov. S tem se zagotavlja večja fleksibilnost in zaščita delavcev tudi v primeru višjih dohodkov.
Nadomestila za zadržanost z dela
Samostojni delavci bodo lahko nadomestilo za daljšo zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe uveljavljali dvakrat letno. Višina dnevnega nadomestila bo določena glede na preteklo povprečno plačo.
Pravice za starejše delavce
Delavcem, starejšim od 55 let, ki izpolnjujejo določene pogoje, bo priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev.
Novosti pri pridobivanju pravic
Pri odločanju o vpisu v razvid in priznanju pravic bo po novem upoštevan tudi vpliv zdravstvenih razlogov ali starševskega dopusta na delovno zmožnost. Prav tako se bo minister posvetoval s strokovnimi komisijami in stanovskimi društvi.
Po novem bodo pogodbe o financiranju lahko sklenjene tudi z več pravnimi osebami ali posamezniki, kar bo omogočilo bolj fleksibilno izvajanje projektov in programov.
Spletno uredništvo.
