Porabski Slovenec Alojz Hanžek prejel visoko priznanje Madžarov

Alojz Hanžek, Porabski Slovenec, je bil nagrajen z eno najvišjih državnih priznanj, ki jih podeljuje madžarska vlada na področju narodnostnih skupnosti. Podelitev nagrade se je odvila v Budimpešti, kjer je Hanžek izpostavil pomen skupnosti pri svojem več desetletnem delu. Nagrado je prejel na predlog Zveze Slovencev na Madžarskem.

Rojen v slovenski družini na Gornjem Seniku v Porabju, kjer se je govorilo porabsko slovensko narečje, je Alojz Hanžek že od mladih nog gojil ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Po končani gimnaziji v Monoštru se je pričel aktivno ukvarjati z ohranjanjem kulturne identitete slovenske narodne skupnosti.

V svoji dolgoletni karieri je bil večkrat izvoljen v občinski svet Občine Gornji Senik in Slovenske narodnostne samouprave. Njegova prizadevanja so bila usmerjena k izboljšanju življenja lokalne skupnosti. Od 90. let dalje je aktiven član Zveze Slovencev na Madžarskem, kjer kot član predsedstva oblikuje kulturno in družbeno življenje slovenske manjšine.

Ohranjanje kulturne dediščine

Hanžek je izpostavil, da nagrada pripada celotni skupnosti. “To priznanje ni samo zame. Je za vse tiste, s katerimi sem delal, tudi za mlade. Brez njih ne bi nikoli mogli toliko doseči,” je dejal. Njegova prizadevanja vključujejo ohranjanje kulturnega izročila, sodelovanje pri predstavitvah tradicionalnega borovega gostüvanja, ki ga vidi kot pomemben del kulturne dediščine.

Zelo aktiven je tudi na področju folklore, saj je 17 let vodil folklorno skupino Zveze Slovencev na Gornjem Seniku. Poleg tega osnovnošolce izobražuje o sadjarstvu in pletenju košar, čeprav opaža zmanjševanje zanimanja za te tradicionalne veščine. “Lahko povem, da je danes tega zanimanja manj. Prav zato ne smemo pustiti, da te dejavnosti izginejo,” poudarja.

Pomen jezika in tradicije

Hanžek poudarja pomen ohranjanja jezika v vsakdanjem življenju. Verjame, da se prenos jezika dogaja prek vsakdanjih opravil in običajev. “Če ohranimo jezik in običaje, ohranimo sebe,” pravi. Po njegovih besedah nosijo starejše generacije odgovornost za ohranjanje slovenskega in porabskega jezika. “Mladi niso krivi, ker ne znajo porabsko ali slovensko. Krivi smo mi starejši. Otroci delajo to, kar vidijo in slišijo,” zaključuje.

Spletno uredništvo Toti Maribor