V Bolgariji se odvija burno politično obdobje, saj se volivci odpravljajo na predčasne volitve, ki jih je razpisal trenutni predsednik, Rumen Radev. Volitve so bile nujne, potem ko so vodilne stranke zavrnile mandat za oblikovanje nove vlade. Ta odločitev je sledila odstopu prejšnje vlade zaradi obsežnih protivladnih protestov, osredotočenih na korupcijo.
Politična nestabilnost je prisotna že od leta 2021, ko je Bojko Borisov, trikratni konzervativni predsednik vlade, odstopil po množičnih demonstracijah zaradi razširjene korupcije in nepravičnosti. Od takrat nobena vlada ni trajala več kot leto dni, kar je povzročilo sedem neuspešnih predčasnih volitev v petih letih in dodatno oslabilo zaupanje v institucije ter zmanjšalo volilno udeležbo.
Politična kriza se je poglobila z odstopom predsednika vlade Rosena Željazkova decembra lani, tik preden bi parlament glasoval o nezaupnici. Željazkov je odstopil po večtedenskih protestih proti korupciji in zaradi predlaganega proračuna za leto 2026, ki bi povečal prispevke za socialno varnost in davke, da bi zapolnil proračunski primanjkljaj. Bolgarska tiskovna agencija poroča, da na volitvah pričakujejo več kot 3,3 milijona udeležencev, kar predstavlja približno 60 odstotkov volilnih upravičencev.
Volilni trend in razpoloženje javnosti
Anketa bolgarskega raziskovalnega podjetja Alpha Research kaže, da po osmih volitvah in neuspešnih koalicijah 49 odstotkov bolgarskih državljanov meni, da bi morala ena stranka imeti večino v vladi. Nasprotno pa 33 odstotkov meni, da je koalicijska vlada potrebna za ustrezen nadzor. Bolgarija, ki je po padcu komunizma leta 1989 hitro napredovala in se leta 2007 pridružila Evropski uniji, potrebuje nujno politično stabilnost. Politična stabilnost bi pospešila črpanje sredstev EU za prenovo infrastrukture, spodbudila tuje naložbe in izkoreninila sistemsko korupcijo.
Kandidati in njihove vizije
Na volitvah kandidira Rumen Radev, prorusko usmerjeni nekdanji vojaški pilot, ki je bil tudi predsednik Bolgarije, iz stranke Progresivna Bolgarija. Njegov glavni nasprotnik je Bojko Borisov iz konzervativne sredinsko-desne stranke GERB-UDF. Med drugimi pomembnimi strankami, ki sodelujejo na volitvah, so Continue the Change–Democratic Bulgaria, Gibanje za pravice in svoboščine (MRF), Vazrazhdane, BSP, Siyanie, Velichie, MECH, There Is Such a People in ARF.
Po podatkih Alpha Research Radevova stranka trenutno vodi z najvišjo volilno podporo, 34,2 odstotka, sledi ji Borisovov GERB–UDF z 19,5 odstotka. Drugi anketni podatki napovedujejo, da bi prozahodni blok We Continue the Change, ki naj bi zbral 12–14 odstotkov glasov, lahko postal možen koalicijski partner Radeva, če ta zmaga. Radev je že izključil zavezništvo z GERB in z MRF, katerega voditelj, Deljan Peevski, je pod sankcijami ZDA in Združenega kraljestva zaradi korupcije.
Možni učinki Radeve zmage
Radev se predstavlja kot nasprotnik “zakoreninjene mafije” v državi in njenih povezav z visokimi politiki. Na zadnjem predvolilnem shodu je obljubil, da bo “odstranil koruptivni, oligarhični model vladanja iz politične oblasti”. Njegova zmaga bi lahko preoblikovala bolgarsko zunanjo politiko, ki so jo doslej v veliki meri narekovale stranke, zveste Evropski uniji. Bolgarija se je januarja letos pridružila evrskemu območju, prejšnji mesec pa podpisala varnostni sporazum z Ukrajino, obema potezama pa je Radev nasprotoval.
“Oblikovalci koalicije so uvedli evro v Bolgariji, ne da bi vas vprašali. In zdaj, ko plačujete svoje račune, se vedno spomnite, kateri politiki so vam obljubljali, da boste v klubu bogatih,” je dejal Radev v odzivu na nezadovoljstvo javnosti zaradi naraščajočih stroškov, poroča tiskovna agencija Reuters.
Radev je tudi odkriti podpornik Kremlja. Čeprav je uradno obsodil rusko agresijo v Ukrajini, je večkrat nasprotoval vojaški pomoči Kijevu in namesto tega zagovarjal ponovno vzpostavitev pogovorov z Rusijo. “Smo edina članica Evropske unije, ki je hkrati slovanska in vzhodno pravoslavna,” je poudaril. “Lahko smo zelo pomemben člen v tem celotnem mehanizmu … za ponovno vzpostavitev odnosov z Rusijo.”
Spletno uredništvo
