Podpora domači hrani in blagovnim znamkam: Izjemen pomen združenja Po primorsko
Na nedavnem srečanju primorskih gospodarstvenikov na Cerju je združenje Po primorsko poudarilo ključno vlogo lokalnih agroživilskih podjetij in zadrug. Z več kot 240 milijoni evrov prihodkov, ki so jih lani ustvarila podjetja v slovenskem lastništvu, združenje spodbuja ohranjanje tradicije, kulture in identitete skozi pridelavo domače hrane.
Anka Lipušček Miklavič, pobudnica povezovanja agroživilskih podjetij, opozarja:
“Hrana ni le proizvod – je kultura, identiteta in način življenja.”
Srečanje je bilo uvod v tradicionalno predstavitev izdelkov na Pogačarjevem trgu v Ljubljani.
Prizadevanja za trajnostni razvoj in sodelovanje
Na Cerju so se v četrtek zbrali vodilni gospodarstveniki primorske agroživilske industrije in zadrug, ki so že deset let povezani v združenje “Po primorsko”. Ob podpori županov primorskih občin so spregovorili o izzivih panoge in pomembnosti sodelovanja pri ohranjanju kmetijstva, trajnostnega razvoja in slovenskega lastništva v agroživilski panogi.
“Potrebujemo jasno državno strategijo, ki bo omogočila ohranjanje kmetijskih gospodarstev,” so opozorili v združenju, v katero je neformalno povezanih enajst primorskih živilskih podjetij in zadrug.
Lokalna proizvodnja kot temelj regijske identitete
Združenje poudarja pomen lokalne proizvodnje ne le za gospodarski razvoj, temveč tudi za ohranjanje kulturne krajine in regijske identitete. “Naše – pomeni skupno, pomeni ustvarjeno tukaj,” je dejala Anka Lipušček Miklavič.
Vodilna podjetja, kot so Mlekarna Planika, Mlinotest, Pivka-Delamaris in Kras, igrajo ključno vlogo pri ohranjanju delovnih mest in dodane vrednosti lokalne pridelave.
Pomembnost slovenskega lastništva in izzivi agroživilske industrije
Podjetja v združenju delujejo v celoti v slovenskem lastništvu, kar je izrednega pomena za prehransko varnost in trajnostni razvoj Slovenije. Združenje opozarja na potrebo po celovitem pristopu do živilsko-predelovalne industrije, ki temelji na spoštovanju do slovenskega podeželja in pridelovalcev. Miran Božič, direktor Mlekarne Planika, izpostavlja izzive, kot so staranje kmetovalcev in opuščanje reje živine, ter poudarja pomen stabilne politike odkupnih cen.
Podnebne spremembe in ekonomski pritiski
Slovenska agroživilska podjetja se soočajo z izzivi, kot so rast cen energentov, stroškov dela in pomanjkanje delovne sile. Stojan Hergouth, direktor podjetja Kras d.o.o., poudarja: “Zadrževanje cen znižuje dodano vrednost in omejuje plačno konkurenčnost na trgu dela.” Kljub temu združenje ostaja zavezano ohranjanju slovenskega lastništva in pridelave.
Prihodnost lokalne pridelave hrane
Nikola Šavle, direktor Kmetijske zadruge Tolmin, opozarja na ranljivost kmetij zaradi podnebnih sprememb in pomanjkanja delovne sile. “Zadruge in redka slovenska živilska podjetja so za državo še poslednji popravni izpit,” pravi Šavle. Lokalna pridelava hrane je ključna za ohranjanje biotske pestrosti in kulturne krajine, vendar potrebuje sistemske spodbude za preživetje.
Podprimo domačo hrano in blagovne znamke
Združenje Po primorsko poziva k podpori domače hrane in lastnih blagovnih znamk, saj so ključne za slovensko samooskrbo in razvoj podeželja.
“Naša dolžnost je ohraniti slovensko znanje, sledljivost in tradicijo ter jih povezati s sodobnimi inovacijami,” poudarja Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka-Delamaris.
Spletno uredništvo Naša Primorska
