Podnebne spremembe ogrožajo breskove nasade na Primorskem

V zadnjih dveh desetletjih se je površina breskovih nasadov na Primorskem drastično zmanjšala, saj so se raztezali z 800 hektarjev na skromnih 200. Ta trend odraža širše težave, s katerimi se soočajo pridelovalci breskev v regiji. Letošnji pridelek bo, po ocenah strokovnjakov, povprečne kakovosti, vendar nekatere nižje ležeče območja že opažajo posledice ekstremnih vremenskih razmer.

Visoke temperature in ekstremne vremenske razmere so še posebej prizadele breskove nasade na Primorskem. Obiranje breskev se je letos začelo prej kot običajno in bo tudi prej zaključeno. Po besedah Valterja Preglja iz Radia Koper, letošnji pridelek na Primorskem po kakovosti in količini ostaja povprečen, vendar na nekaterih območjih pod povprečjem običajnih sezon.

Klimatski vplivi in odziv pridelovalcev

Davor Mrzlič iz Drevesnice Bilje je opozoril na škodo zaradi pozebe v nižjih legah spodnje Vipavske doline. V višje ležečih območjih, kot so Brda, pa pozebe niso zabeležili. Tudi Klavdij Jurij Peršolja iz Gonjač v Goriških brdih je poudaril, da je pozeba zmanjšala pridelek, saj je ledeno zrnje pred petimi tedni zredčilo breskov pridelek na nekaterih območjih kar za 30 odstotkov.

Gospodarske posledice in prihodnost breskovih nasadov

Cene breskev se gibljejo med dvema in petimi evri na kilogram. Kljub temu Tomaž s Kmetije Pelicon v Ozeljanu opozarja, da je breskev vsako leto manj. “Pred 25 leti, ko je oče postavil nasad, smo imeli dva hektarja, a zaradi nizkih cen in pozeb se nasadi vztrajno zmanjšujejo,” je pojasnil.

Strategije blaženja posledic

Kmetijsko-gozdarski zavod v Novi Gorici opozarja, da so se površine z intenzivnimi breskovimi nasadi v zadnjih dveh desetletjih skrčile na zgolj 200 hektarjev, od tega jih je polovica na Primorskem. V Vipavski dolini posledice vročine in pomanjkanja padavin blažijo z namakalnim sistemom Vogršček in namakanjem iz reke Vipave.

Medtem ko se breskovi nasadi na Primorskem soočajo z izzivi, kmetje in strokovnjaki še naprej raziskujejo načine za ohranjanje in izboljšanje pridelka. Z zmanjševanjem površin in vplivom podnebnih sprememb postaja prihodnost breskovih nasadov negotova, a še vedno obstajajo upi za njihovo prilagoditev in trajnost.

Spletno uredništvo Goriške novice