Po tragediji v Novem mestu sprejeli Šutarjev zakon, zdaj sledi velik preobrat: To določbo bodo spremenili
Šutarjev zakon je nastal jeseni lani po smrti Aleša Šutarja v Novem mestu in je bil eden ključnih odgovorov takratne vlade Roberta Goloba na zaostrene varnostne razmere na Dolenjskem in v jugovzhodni Sloveniji. Manj kot leto dni pozneje bo ena njegovih pomembnih rešitev očitno spremenjena.
Sedanja vlada namerava tatvine majhne vrednosti, ki jih je zakon prenesel med prekrške, ponovno uvrstiti med kazniva dejanja. V ozadju je tudi zahteva Vrhovnega sodišča za presojo ustavnosti sporne določbe, saj po oceni sodišča sedanja ureditev ustvarja pravno anomalijo.
Sprememba tako prihaja manj kot leto po burnem obdobju, v katerem je bil Šutarjev zakon pripravljen in sprejet po nujnem postopku. Takratni premier Robert Golob je 28. oktobra 2025 na izredni seji novomeškega mestnega sveta po smrti Aleša Šutarja napovedal sveženj ukrepov in dejal, da želi, da bi bila tragedija prelomna točka za Novo mesto, Dolenjsko, Posavje, Kočevje in vso Slovenijo. Njegova vlada je predlog zakona potrdila 6. novembra, državni zbor pa ga je sprejel 18. novembra.
Zakon je nastal po smrti Aleša Šutarja
Šutarjevega zakona ni mogoče razumeti brez dogodkov, ki so jeseni 2025 pretresli Novo mesto in sprožili burno politično razpravo o varnosti.
Po smrti Aleša Šutarja je takratna vlada Roberta Goloba napovedala obsežen sveženj sprememb. Golob je 28. oktobra na izredni seji Mestnega sveta Novo mesto osebno predstavil načrtovane ukrepe in napovedal, da bo zakon poimenovan po umrlem Alešu Šutarju.
Le devet dni pozneje, 6. novembra, je Golobova vlada potrdila predlog Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in ga v državni zbor poslala po nujnem postopku. Zakon je posegel na številna področja – od policijskih pooblastil in varnostno tveganih območij do kazenske in prekrškovne zakonodaje.
Državni zbor ga je sprejel 18. novembra. Golob je takrat njegovo potrditev označil za pomemben korak k večji varnosti in poudaril, da zakon prinaša nabor ukrepov, s katerimi naj bi država zapirala dolgo odprte vrzeli v sistemu.
Zdaj se ena od rešitev tega zakona spreminja.
Tatvine majhne vrednosti so postale prekršek
Šutarjev zakon je posegel tudi v obravnavo tatvin majhne vrednosti. Določena ravnanja, ki jih je prej obravnavalo kazensko pravo, je prenesel na področje prekrškov.
Za takšne tatvine je bila namesto kazenske sankcije predvidena globa. Glede na vrednost škode oziroma pridobljene koristi se lahko ta giblje od 150 do 750 evrov, pri ponavljajočih se prekrških pa od 750 do 1.500 evrov.
Namen spremembe je bil omogočiti hitrejše sankcioniranje storilcev, toda sedanja vlada ocenjuje, da takšna ureditev ni dosegla pričakovanega namena. Zato je napovedala spremembo zakona, po kateri bodo tatvine ponovno obravnavane kot kazniva dejanja.
To pa ni edini problem, ki se je pojavil.
Vrhovno sodišče opozorilo na pravno anomalijo
Z določbo se je začelo ukvarjati tudi Vrhovno sodišče, ki je zahtevalo presojo ustavnosti 12. člena Šutarjevega zakona.
Po presoji sodišča je problem predvsem v razmerju med tatvino kot kaznivim dejanjem po kazenskem zakoniku in tatvino kot prekrškom po Šutarjevem zakonu.
Vrhovno sodišče opozarja, da meja med obema ni dovolj jasna, posledice pa so lahko pravno nelogične: težje ravnanje je lahko opredeljeno kot prekršek, za katerega je predvidena zgolj globa, medtem ko je za blažje ravnanje, ki ostane kaznivo dejanje, mogoče izreči tudi zaporno kazen.
Prav takšno neskladje je eden ključnih razlogov za zahtevo po ustavni presoji.
Sedanja vlada bo rešitev prejšnje vlade odpravila
Sedanja vlada se je ob obravnavi zahteve Vrhovnega sodišča odločila, da pri obstoječi ureditvi ne bo vztrajala.
Napovedala je pripravo sprememb, s katerimi bodo tatvine ponovno uvrščene med kazniva dejanja. To pomeni poseg v eno od rešitev Šutarjevega zakona, ki ga je po novomeški tragediji pripravila in skozi parlamentarni postopek poslala prejšnja vlada Roberta Goloba.
Pomembno pa je, da se s tem ne odpravlja Šutarjev zakon kot celota. Številne druge določbe ostajajo, med drugim ureditev varnostno tveganih območij in dodatna policijska pooblastila.
Prav tako tatvine, ki jih sedanja ureditev obravnava kot prekrške, še niso avtomatično ponovno postale kazniva dejanja. Vlada mora najprej pripraviti zakonsko spremembo, ta pa mora skozi zakonodajni postopek.
Od hitrega odgovora na tragedijo do prvih večjih popravkov
Časovnica je pri tej zgodbi pomembna. Šutarjev zakon je nastajal v izrednih okoliščinah in izjemno hitro. Tudi Golob je ob njegovi potrditvi na vladi novembra 2025 priznal, da je zakon zaradi razmer nastajal v zelo tesnih časovnih okvirih ter da bo mogoče posamezne rešitve v parlamentarnem postopku še dopolniti.
Od napovedi zakona v Novem mestu do njegove potrditve v državnem zboru so minili komaj trije tedni.
Takrat je bil politični pritisk izjemen. Smrt Aleša Šutarja je sprožila proteste, zahteve po učinkovitejšem zagotavljanju varnosti in intenzivno razpravo o razmerah predvsem na Dolenjskem in v jugovzhodni Sloveniji. Golobova vlada je Šutarjev zakon predstavila kot enega ključnih odgovorov države na te razmere.
Manj kot leto pozneje se pri eni od njegovih rešitev kažejo težave, na katere je opozorilo tudi Vrhovno sodišče.
Sedanja vlada se je zato odločila za spremembo smeri: tatvina naj se iz prekrškovnega prava vrne tja, kjer je bila pred Šutarjevim zakonom – med kazniva dejanja.
S tem zgodba Šutarjevega zakona še zdaleč ni končana. Zakon, ki je bil po smrti Aleša Šutarja sprejet v izjemno kratkem času in v obdobju hudih varnostnih ter političnih pritiskov, zdaj dobiva enega prvih pomembnejših popravkov.
