Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek obravnaval ameriški mirovni načrt za Gazo, ki ga je predlagal predsednik ZDA Donald Trump. Ob tem je Rusija predstavila svojo različico resolucije, ki vključuje rešitev dveh držav. Predlogi obeh držav so pomembni, saj Gazo, območje pod izraelsko okupacijo, še naprej pretresajo konflikti in humanitarne krize.
Ameriški predlog predvideva vzpostavitev prehodnega odbora za mir, ki bi imel mandat do konca leta 2027. Cilj je namestitev mednarodnih sil za stabilizacijo, ki bi sodelovale z Izraelom, Egiptom in palestinsko policijo pri varovanju meja in demilitarizaciji Gaze. ZDA načrtujejo dolgoročno delitev Gaze na dva dela: “zeleno območje” pod izraelskim in mednarodnim nadzorom ter “rdeče območje”, kjer obnova ni predvidena. Britanski Guardian poroča, da je skoraj celotno palestinsko prebivalstvo Gaze razseljeno v “rdeča območja”.
“ZDA so bile zelo jasne, da želijo določiti vizijo, a ne plačati zanjo,” je pojasnil diplomatski vir.
Ta načrt je sprožil skrb pri humanitarnih organizacijah, saj bi Gaza ostala razdeljena, Izrael pa bi nadaljeval z rednimi napadi in okupacijo. Predlog ZDA so podprle države kot so Egipt, Katar, Združeni arabski emirati, Pakistan, Savdska Arabija, Jordanija in Turčija.
Rusija z alternativnim predlogom
Rusija je predložila svoj predlog, ki vključuje priznanje Palestine kot države. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da ruski predlog ne predvideva takojšnje namestitve mednarodnih sil ali odbora za mir. Namesto tega poziva generalnega sekretarja ZN-a k pripravi poročila o možnosti napotitve stabilizacijskih sil v Gazo. Kitajska je že izrazila podporo ruski resoluciji. Ob tem je pomembno poudariti, da imajo ZDA, Rusija in Kitajska pravico veta v Varnostnem svetu, kar pomeni, da nobena resolucija ne more biti sprejeta brez njihovega soglasja.
“Žal te določbe v ameriškem predlogu niso bile ustrezno upoštevane,” so sporočili iz ruske misije pri ZN-u.
Vloga mednarodnih sil
Trumpov načrt se opira na mednarodne sile, pri čemer ameriški predsednik izključuje sodelovanje ameriških vojakov. Evropske države, kot so Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Nizozemska, so predvidene kot potencialne prispevnice sil, ki bi pomagale pri stabilizaciji območja. Kljub temu se evropski voditelji obotavljajo glede tveganja življenj svojih vojakov v tem območju. Jordanija ostaja skeptična glede prispevka svojih sil, čeprav se omenja kot eden izmed potencialnih sodelujočih.
Obnova in humanitarna kriza v Gazi
Več kot 80 odstotkov stavb v Gazi je bilo uničenih ali poškodovanih. Izrael še naprej omejuje dostop do nujno potrebne humanitarne pomoči, kar poslabšuje že tako težke življenjske razmere za več kot dva milijona Palestincev. Gaza je od leta 1967 pod izraelsko okupacijo, od leta 2007 pa tudi pod blokado.
Zelena območja in zgodovinski kontekst
Načrt za “zelena območja” spominja na ameriške vojaške strategije v Iraku in Afganistanu, kjer so ta območja postala sinonim za izolirane enklave. Guardian poroča, da bi izraelska vojska ob morebitni namestitvi mednarodnih sil razmislila o umiku, vendar časovnica za tak ukrep ni določena.
Medtem ko se načrti za Gazo spreminjajo, ostaja potreba po obnovi nujna. Humanitarna kriza, ki pesti Gazo, zahteva hitre in učinkovite rešitve, ki bodo omogočile dostojno življenje za njeno prebivalstvo.
Spletno uredništvo
