Plenković pomirja: Madžarska kljub krizi ne bo brez nafte
Hrvaški premier Andrej Plenković je odločno zatrdil, da Madžarska ne bo ostala brez nafte, kljub trenutnim geopolitičnim napetostim. Evropski voditelji so se danes zbrali na vrhu, da bi razpravljali o gospodarskih vprašanjih in vojni v Ukrajini ter Iranu. Vendar pa je ena izmed glavnih tem, ki jo morajo reševati, položaj madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je zaradi težav z oskrbo z rusko nafto blokiral evropsko posojilo Ukrajini.
Oskrba z nafto je bila motena zaradi poškodbe naftovoda Družba v Ukrajini, vendar Plenković zagotavlja, da bo Madžarska potrebne zaloge prejela preko cevovoda Janaf in otoka Krka. Družba Mol je naročila že 13 tankerjev nafte. “Orban ve, da nafta prihaja,” je dejal Plenković.
Evropski voditelji se soočajo z Orbanovim vetom
Na spomladanskem vrhu Evropske unije v Bruslju se srečujejo voditelji, da bi razpravljali o gospodarskih izzivih in pripravi na nov evropski proračun 2028–2034. Vendar se je nabralo precej geopolitičnih vprašanj, ki odvračajo pozornost vrha. Med temi je tudi nadaljevanje vojne v Iranu in Ukrajini, ki zahteva posebno pozornost. Madžarski premier Viktor Orban je kljub dogovorjenemu 90-milijardnemu posojilu EU Ukrajini nadaljeval blokado, saj je naftovod Družba, ključen za Madžarsko in Slovaško, še zmeraj nepopravljen. Orban to vprašanje izpostavlja tudi v svoji volilni kampanji, saj se sooča z močnim političnim nasprotnikom, stranko Tisza Petra Magyarja.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je Orbanovo ravnanje označil za nesprejemljivo, saj je decembra lani že podal soglasje za posojilo. Orban pa ostaja neomajen in je ob prihodu na vrh znova zavrnil podporo proevropskim odločitvam za Ukrajino, dokler se ne reši vprašanje nafte. »Gre za eksistencialno vprašanje za Madžarsko, ne za politiko,« je poudaril Orban. Kljub temu hrvaški premier Plenković zagotavlja, da bo oskrba z nafto zagotovljena, vprašanje pa je le cena, saj je nafta iz cevovoda cenejša od tiste, ki pride s tankerji.
Evropski voditelji upajo na premik
Nekateri evropski voditelji, kot je ciprski predsednik Nikos Hristodoulides, obžalujejo, da se morajo ukvarjati z Orbanovo blokado, saj je bil dogovor že sprejet. Belgijski premier Bart De Wever meni, da obstaja načrt B za reševanje situacije, vendar ni pametno govoriti o njem pred volitvami. De Wever poudarja, da Evropa ne bi smela znova kupovati ruskega plina in da je normalizacija odnosov z Rusijo mogoča le v primeru miru. Avstrijski kancler Christian Stocker je dodal, da je treba spoštovati že sprejete odločitve, ne glede na notranjepolitične interese.
Potreba po ukrepih za stabilnost Evrope
Predsednica skupine Prenovimo Evropo, Valérie Hayer, opozarja, da kljub geopolitičnim izzivom ne smemo pozabiti na ključne gospodarske reforme za dolgoročno prihodnost Evrope. Amanda Paul iz Evropskega centra za politike meni, da je nujno okrepiti vojaško podporo Ukrajini in izkoristiti evropsko obrambno industrijo za lastne zmogljivosti. Cene nafte, ki rastejo zaradi vojne z Iranom, polnijo rusko vojno blagajno, zato je pomembno, da EU ukrepa.
Na koncu vrha bodo evropski voditelji razpravljali tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in generalnim sekretarjem OZN Antoniom Guterresem. Izzivi, s katerimi se sooča EU, so veliki, vendar je evropsko sodelovanje ključno za reševanje trenutnih kriz in zagotavljanje stabilnosti v prihodnosti.
Spletno uredništvo
