Plastični odpadki postajajo protibolečinske tablete: Revolucija Iz Edinburga

Tisto, kar danes konča v vašem rumenem zabojniku, bi jutri lahko našli v škatlici s tabletami proti glavobolu. V velikem preboju so znanstveniki z Univerze v Edinburgu razvili napredno tehniko, ki omogoča pretvorbo plastičnih odpadkov v paracetamol s pomočjo gensko spremenjenih bakterij. Ta izum, predstavljen v prestižni reviji Nature Chemistry, obeta revolucijo na področju ravnanja z odpadki in trajnostne proizvodnje zdravil.

Raziskovalci so pokazali, da bakterija Escherichia coli (E. coli), ki se pogosto uporablja v biotehnoloških procesih, lahko pretvori tereftalno kislino – molekulo, pridobljeno iz plastičnih steklenic in posod iz polietilen tereftalata (PET) – v aktivno sestavino zdravila proti bolečinam. Postopek se izvaja s fermentacijskim procesom, podobnim tistemu pri proizvodnji piva, pri čemer dosežejo kar 90-odstotno učinkovitost, ki se lahko v optimiziranih pogojih poveča na 92 odstotkov.

Ian Hatch, direktor svetovanja pri Edinburgh Innovations, je poudaril: “Biološki inženiring ima ogromen potencial za zmanjšanje naše odvisnosti od fosilnih goriv, spodbujanje krožnega gospodarstva in ustvarjanje trajnostnih izdelkov.”

Trajnostna prihodnost farmacevtske industrije

Nova metoda se razlikuje od tradicionalnih industrijskih pristopov, ki se zanašajo na nafto in prispevajo k podnebnim spremembam. Stephen Wallace, glavni avtor raziskave in profesor kemijske biotehnologije na Univerzi v Edinburghu, je pojasnil: “Plastika ni le odpadek: mikroorganizmi jo lahko pretvorijo v dragocene izdelke, vključno z zdravili.”

Vsako leto se proizvede več kot 350 milijonov ton plastičnih odpadkov, večina iz plastike PET, kot so plastenke za vodo in embalaža za hrano. Čeprav so na voljo mehanske in kemične metode recikliranja, mnoge od njih proizvajajo nove plastike, kar povzroča visoke stroške za energijo in okolje. Čeprav nova tehnika še ni pripravljena za množično proizvodnjo, raziskovalci verjamejo, da označuje začetek nove dobe v trajnostni proizvodnji zdravil.

Raziskavo sta financirali britanska agencija EPSRC in farmacevtsko podjetje AstraZeneca, s podporo Edinburgh Innovations, univerzitetnega centra za prenos tehnologije. Raziskovalci poudarjajo, da bi se metoda lahko prilagodila za sintezo različnih zdravil.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana