Italijanski kupec plačal rekordnih 30 tisoč evrov za hrastov hlod

Na letošnji licitaciji vrednejših sortimentov lesa, ki je potekala v Slovenj Gradcu, je hlod hrasta gradna iz Hrvaške dosegel najvišjo ceno, ko je kupec iz Italije zanj odštel 29.863 evrov. Večina dragocenih hlodov je namenjena izdelavi luksuznih izdelkov, kot so jahte, armaturne plošče prestižnih avtomobilov in glasbila.

Isti italijanski kupec je kupil tudi hlod javorja rebraša, ki je dosegel najvišjo ceno po kubičnem metru in zanj odštel slabih 14 tisoč evrov. Čeprav hlod gorskega javorja rebraša ni bil zmagovalec, je še vedno dosegel izjemno vrednost. Hlod hrasta gradna je po kubičnem metru dosegel 4507 evrov, medtem ko je hlod javorja rebraša dosegel 26.566 evrov za kubični meter. Slednji je bil posekan v slovenskih gozdovih.

“Tako italijanski kot nemški kupci vsako leto kupljene hlode odpeljejo v furnirnico v Celje, nato pa furnir odpeljejo domov. Predvsem je namenjen za jahte, armaturne plošče prestižnih avtomobilov, tudi za glasbila,” je pojasnil Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, glavni organizator licitacije.

Uspešna licitacija in odlične cene

Organizatorji so z letošnjo licitacijo zelo zadovoljni. Po besedah Jeromela so bile cene za hrast, javorje in orehe visoke, kar je znak stabilnega trga. Zelo dobre cene so bile dosežene tudi pri smreki, macesnu, jesenu in sadnih vrstah lesa.

Na letošnjo licitacijo v Pamečah pri Slovenj Gradcu je 554 lastnikov prineslo 6050 hlodov, kar je skupaj znašalo dobrih 6034 kubičnih metrov lesa. Večina lastnikov prihaja iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Hrvaške in BiH. Kupcev je bilo letos 56, od tega 22 iz Slovenije, ostali pa iz desetih evropskih držav in Kitajske. Skupno so oddali več kot 21.400 ponudb, organizatorji pa so v prvem krogu prodali skoraj 90 odstotkov ponujene hlodovine.

Izjemni rezultati in izzivi za prihodnost

Jeromel ocenjuje, da je promet v prvem krogu licitacije znašal od 2,5 do 3 milijone evrov, več kot polovica lesa pa je bila prodana v tujino. Pri organizaciji licitacije sta sodelovali še Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Direktor ZGS-ja, Gregor Danev, je izrazil zadovoljstvo nad rezultati, saj lastniki gozdov s prodajo na licitaciji dobijo dodano vrednost lesa. Hkrati je poudaril, da se velik del lesa proda v tujino, ker v Sloveniji ni proizvodnje luksuznih izdelkov.

Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, je pohvalil spodbudne rezultate 20-letnih licitacij in rast števila kupcev. Vendar pa ostaja skrb glede stalnega prostora za licitacije, saj trenutna lokacija ostaja začasna. Kljub obljubam kmetijskega ministrstva ni bilo sprememb področnega zakona, ki bi omogočile izvedbo licitacije na kmetijskih zemljiščih.

Spletno uredništvo Toti Maribor