Zaposleni na državnih tožilstvih opozarjajo na očitna plačna nesorazmerja med zapisnikarji na sodiščih in tožilstvih. Kljub prenovi plačnega sistema, ki je na sodiščih prinesla nove, višje vrednotene nazive za zapisnikarje, so zaposleni na tožilstvih ostali pri starih nazivih in nižjih plačnih razredih.
Zaposleni na državnih tožilstvih so izrazili nezadovoljstvo, saj reforme niso prinesle enakih priložnosti za vse zaposlene v pravosodju.
Na sodiščih uvedeni novi nazivi, na tožilstvih stagnacija
Po objavi članka o novem delovnem mestu “sodelavec za sodne zadeve V oziroma VI” na sodiščih, so se oglasili zapisnikarji iz državnih tožilstev po Sloveniji. Poudarjajo, da so bili med prenovo plačnega sistema spregledani, saj so primerljiva delovna mesta na sodiščih dobila nove nazive in višje plačne razrede. Zapisnikarji na sodiščih so tako pridobili nov naziv “sodelavec za sodne zadeve V oziroma VI”, kar jim je omogočilo napredovanje v višje plačne razrede. Po drugi strani pa zapisnikarji na tožilstvih ostajajo pri nazivu “zapisnikar v pravosodnem organu V”, ki je v plačni podskupini C8, kar pomeni precej nižji izhodiščni plačni razred.
Primerljivost delovnih mest je očitna, saj razlike v plačnih razredih povzročajo neenakopravnost med zaposlenimi z večletnimi delovnimi izkušnjami in tistimi, ki šele začenjajo svojo kariero na sodiščih. Zapisnikarji na tožilstvih poudarjajo, da to pomeni, da so v izhodišču že v neenakopravnem položaju.
“Sodelavci za sodne zadeve V oziroma VI na okrožnih in okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji so privilegirani in v občutno boljšem položaju kot zapisnikarji zaposleni na okrožnih državnih tožilstvih, saj gre za povsem primerljiva delovna mesta,” opozarjajo zapisnikarji s tožilstev.
Zaposleni na tožilstvih menijo, da so bili spregledani in zapostavljeni, saj se zanje ni našla rešitev, ki bi izboljšala njihove pogoje. Zaskrbljeni so, da sindikati in pravosodni organi niso poskrbeli za enakopravno obravnavo vseh zapisnikarjev v pravosodju.
Kot smo že poročali, delovno mesto “sodelavec za sodne zadeve” na sodiščih ni prenovljeno delovno mesto “sodnega zapisnikarja” ali “pravosodnega sodelavca”, ampak novo delovno mesto, ki so ga uvedli decembra 2024. Kljub temu še vedno obstajajo delovna mesta “sodnih zapisnikarjev V-I” in “pravosodnih sodelavcev”, kar pomeni, da vsa sodišča niso uvedla novega sistema. To vodi do razlik v plačah med zaposlenimi na enakih delovnih mestih na različnih sodiščih, pri čemer lahko razlika doseže tudi do 600 evrov.
Stališče Vrhovnega državnega tožilstva
Vrhovno državno tožilstvo trdi, da so razmerja med zapisnikarji na sodiščih in tožilstvih ostala nespremenjena, saj so delovna mesta primerljiva. Zato niso predlagali novih nazivov ali delovnih mest za zapisnikarje na državnih tožilstvih. Kljub temu priznavajo, da pri pripravi Bele knjige niso sodelovali, čeprav so bili del pogajalskega procesa s sindikati.
Na Ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da so bili vsi predstavniki pravosodnih organov in sindikati vključeni v pogajanja. Novih posegov v uvrstitve delovnih mest pred zaključkom plačne reforme, ki je predvidena za leto 2028, ni pričakovati.
Spletno uredništvo
