Na izredni seji državnega zbora so poslanci s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja razmejitev zdravstva na javno in zasebno.
Koalicija poudarja, da gre za ključen korak zdravstvene reforme, medtem ko opozicija in zdravniške organizacije opozarjajo na morebitne negativne posledice.
Poslanka Eva Irgl je izrazila nasprotovanje sprejemanju tako pomembnega zakona na izredni seji, saj meni, da je bil poslovnik pri sklicu seje kršen. Podobno mnenje je izrazila vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec, ki je v dopisu predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič zapisala, da se na ta način zlorablja moč parlamentarne večine. Opozicija in zdravniške organizacije svarijo pred posledicami novele, predvsem pred odhodi javnih zdravstvenih delavcev v zasebništvo.
Nasprotno pa koalicija trdi, da novela prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da novela nadgrajuje pogoje za delo zdravstvenega kadra zunaj zdravstvenega zavoda in širi obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Prav tako uvaja obvezno merjenje delovnih obremenitev in ustrezneje ureja podeljevanje koncesij.
“Ves čas nas je vodila iskrena skrb, da ohranimo in izboljšamo javni zdravstveni sistem. Nikoli nismo imeli nobene fige v žepu – zakon sprejemamo, da zaščitimo javno zdravstvo,” je o sprejeti noveli o zdravstveni dejavnosti povedala poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič.
Pomembne spremembe in dopolnila
Za Levico je ključnega pomena, da se bo država dejavneje ukvarjala s podeljevanjem koncesij. Poslanka Nataša Sukič je izpostavila, da bo dvoživkarstvo pri koncesionarjih prepovedano za vodilne v zdravstvenih ustanovah, kar naj bi odpravilo konflikt interesov. Poslanka Bojana Muršič (SD) je poudarila, da zakon ureja trenutno stanje in krepi javni zdravstveni sistem. Čeprav so v SD-ju zakon podprli, so opozorili na nekaj zadnjih sprememb.
“Ukrepi, ki jih prinaša ta zakon, so namenjeni dejanskemu izboljšanju pogojev dela in transparentnemu delovanju zdravstvene dejavnosti,” je poudarila ministrica Prevolnik Rupel.
Kako bo zakon vplival na zdravstveni sistem?
Nasprotniki zakona, vključno s Slovenskim zdravniškim društvom in sindikatom Fides, opozarjajo, da bo zakon poslabšal dostopnost zdravstvenih storitev in oslabil javni sistem. Prav tako opozarjajo, da je zakon kompleksna novela, ki je bila spreminjana sproti, kar je povzročilo dodatne težave in nejasnosti.
Državni svet ima sedem dni, da poda veto na novelo, kar bi zahtevalo ponovno odločanje DZ-ja. Prav tako je možna ustavna presoja, ki jo je večkrat napovedala Zdravniška zbornica Slovenije.
V SDS-u so izredno sejo obstruirali, saj menijo, da je bila tretja obravnava predloga zakona zloraba poslovnika DZ-ja. Poslovnik namreč določa, da se lahko izredna seja skliče le v nujnih primerih, ki jih ni mogoče odlagati.
Nov zakon kot del širše reforme
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je del širše reforme, ki naj bi izboljšala pogoje dela v zdravstvu. Uveljavitev nekaterih določb bo zamaknjena, saj je prehodno obdobje predvideno leto in pol.
V gibanje Svoboda so ob sprejemu zakona zapisali:
Danes smo sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za enega najpomembnejših zakonov tega mandata, z njim pa Svoboda uresničuje eno izmed svojih glavnih predvolilnih obljub: da bomo ločili javno in zasebno zdravstvo.
Novela zakona tako postavlja temelje za urejen, pregleden, pravičen in dobro delujoč javni zdravstveni sistem, v katerem bodo pravila igre končno prvič popolnoma jasna.
Spletno uredništvo
