Golob odločno, da se ne bo skrival za imuniteto: Komisija predlaga, naj se postopek nadaljuje

Mandatno-volilna komisija državnemu zboru predlaga, naj poslancu in predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu ne prizna poslanske imunitete in s tem omogoči nadaljevanje postopka v zadevi Bobnar. Toda Golob je še pred odločitvijo komisije jasno sporočil, da imunitete niti ne želi.

Predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću in članom komisije je pisno zagotovil, da se nanjo doslej ni skliceval in se tudi v prihodnje ne bo. Še več – napovedal je, da bo tudi sam glasoval proti temu, da bi mu jo parlament priznal, saj želi, da se več let trajajoča zadeva čim prej razčisti.

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je danes za zaprtimi vrati obravnavala zahtevo, povezano z nadaljevanjem postopka zoper Roberta Goloba, in sklenila DZ predlagati, naj mu poslanske imunitete ne prizna. Končno odločitev bodo sprejeli poslanci, predvidoma na sredini izredni seji.

Takšen razplet pa je tudi v skladu z Golobovo izrecno željo. Nekdanji predsednik vlade in sedanji poslanec je namreč že pred sejo komisije jasno povedal, da instituta poslanske imunitete ne namerava uporabiti za preprečevanje oziroma zavlačevanje postopka. Njegovo sporočilo je precej neposredno: če pristojni organi menijo, da mora zadeva pred sodišče, želi, da se tam tudi razčisti.

Golob: Na imuniteto se nisem skliceval in se tudi ne bom

Golob je svoje stališče predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću in članom mandatno-volilne komisije predstavil tudi pisno. Poudaril je, da se na poslansko imuniteto doslej ni skliceval in da se nanjo ne namerava sklicevati niti v nadaljevanju postopka. Prav tako ne bo zahteval, da državni zbor odloča o njenem priznanju.

Po njegovem razumevanju je zato parlamentarno odločanje o tem vprašanju celo nepotrebno. Golob meni, da se lahko postopek proti poslancu, ki sam ne uveljavlja imunitete, uvede in vodi, državni zbor pa mora biti o njem obveščen.

Kljub temu postopku v parlamentu ne bo nasprotoval. Nasprotno, napovedal je, da bo v državnem zboru tudi sam glasoval za to, da se mu imuniteta ne prizna in da se omogoči nadaljevanje postopka.

Želi, da se dolgoletna zadeva končno razčisti

Golob je svojo odločitev pojasnil tudi z dolžino postopkov, ki so povezani z očitki nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Zadeva sega v leto 2022 in je v različnih postopkih prisotna že več let, zato si po njegovih besedah želi, da bi se po dolgem predkazenskem postopku čim prej končala.

Hkrati očitke Specializiranega državnega tožilstva zavrača. Prepričan je, da kot predsednik vlade ni ravnal v nasprotju z odgovornostmi svoje funkcije in da bo lahko v sodnem postopku dokazal, da očitanega kaznivega dejanja ni storil.

Odločitev, da ne bo uveljavljal imunitete, mu pri tem omogoča, da se o vsebini očitkov odloča pred pristojnimi pravosodnimi organi in ne v političnem prostoru državnega zbora. Parlament namreč pri odločanju o imuniteti ne presoja dokazov in ne odloča o tem, ali je poslanec storil kaznivo dejanje.

Zdaj je potrjeno: gre za zadevo Bobnar

V ponedeljek predsednik državnega zbora Zoran Stevanović še ni želel razkriti, na kateri konkretni primer se nanaša obvestilo Specializiranega državnega tožilstva. Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je nato potrdil, da gre za tako imenovano zadevo Bobnar, povezano z očitki nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar o domnevnem političnem vmešavanju v delo policije.

Specializirano državno tožilstvo je 2. oktobra 2025 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba zaradi suma kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena kazenskega zakonika. Za očitano kaznivo dejanje je predpisana zaporna kazen od enega do šestih let in denarna kazen.

Pomembno pa je, da vložena zahteva za sodno preiskavo še ne pomeni ugotovitve krivde, prav tako sodišče o uvedbi sodne preiskave še ni dokončno odločilo. O tem bo moralo odločiti Okrožno sodišče v Ljubljani, na morebitni sklep o uvedbi preiskave pa bo mogoča tudi pritožba.

Zahteva za preiskavo je bila vložena, še preden je Golob postal poslanec

Za razumevanje vprašanja imunitete je pomembna tudi časovnica. Ko je Specializirano državno tožilstvo oktobra 2025 vložilo zahtevo za sodno preiskavo, Golob še ni bil poslanec državnega zbora in zato poslanske imunitete ni užival.

Njegov pravni položaj se je spremenil šele po letošnjih parlamentarnih volitvah in potrditvi poslanskega mandata. Ker poslanec uživa procesno imuniteto, je Okrožno sodišče v Ljubljani 18. avgusta Specializirano državno tožilstvo pozvalo, naj predloži dovoljenje državnega zbora za nadaljevanje postopka.

Tožilstvo je nato o postopku obvestilo državni zbor. Ob tem je SDT pojasnilo, da se Golob doslej na imuniteto ni skliceval, zahtevo parlamentu pa je poslalo tudi zaradi možnosti, da bi mu državni zbor imuniteto priznal sam.

DZ lahko imuniteto prizna tudi proti Golobovi volji

Golobova odločitev, da se na imuniteto ne bo skliceval, namreč sama po sebi še ne konča parlamentarnega postopka. Slovenska ureditev državnemu zboru omogoča, da poslancu v določenih okoliščinah imuniteto prizna tudi, če je ta sam ne zahteva.

Prav zato je mandatno-volilna komisija danes o zadevi kljub Golobovemu jasnemu stališču razpravljala za zaprtimi vrati. Njena naloga pri tem ni bila ugotavljati, ali so očitki tožilstva utemeljeni, ali ocenjevati dokazov in še manj odločati o Golobovi krivdi.

Komisija presoja zgolj vprašanje poslanske imunitete in njenega pomena za nemoteno opravljanje poslanske funkcije. Tokrat je sklenila državnemu zboru predlagati, naj Golobu imunitete ne prizna.

Golob bo glasoval proti lastni imuniteti

Politično je pri današnjem dogajanju pomembno predvsem to, da Golob zaščite parlamenta ne išče. Če bo državni zbor o njegovi imuniteti glasoval, je napovedal, da bo tudi sam podprl odločitev, da se mu ne prizna.

S tem želi omogočiti, da se postopek nadaljuje pred organi, ki so pristojni za ugotavljanje dejanskega stanja. Golob obenem vztraja, da očitanega kaznivega dejanja ni storil, zato v nadaljevanju postopka vidi možnost, da svoje stališče dokaže tudi pred sodiščem.

Takšno ravnanje je drugačno od položaja, v katerem bi poslanec uporabil imuniteto in poskušal s parlamentarno zaščito preprečiti nadaljevanje postopka. Golob je izbral nasprotno pot: imunitete ne zahteva, njenemu nepriznanju ne nasprotuje in želi, da se vsebina očitkov razčisti v pravnem postopku.

Končna beseda bo pripadla državnemu zboru

Po današnjem sklepu mandatno-volilne komisije mora svojo odločitev sprejeti še državni zbor. Če bodo poslanci sledili predlogu komisije in Golobu imunitete ne bodo priznali, bo odstranjena parlamentarna procesna ovira za nadaljnje odločanje sodišča.

To pa še ne pomeni, da je Golob obtožen ali spoznan za krivega. Naslednji pomembni korak bo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani o zahtevi Specializiranega državnega tožilstva za uvedbo sodne preiskave. Šele pravosodni postopek bo namenjen presoji očitkov in dokazov.

Golob pri tem očitke zavrača in poudarja, da želi svojo nedolžnost dokazati pred sodiščem. Z odločitvijo, da se ne bo skliceval na poslansko imuniteto, pa je odstranil tudi možnost očitka, da bi se želel pred postopkom zaščititi s politično funkcijo.

Brez skrivanja za poslanskim mandatom

Zadeva Bobnar bo za Roberta Goloba nedvomno pomembna pravna in politična preizkušnja. Očitki tožilstva so resni in jih zato ni mogoče zmanjševati, vendar enako velja za temeljno pravilo pravne države: zahteva za sodno preiskavo ni obsodilna sodba in Golob velja za nedolžnega, dokler njegova morebitna krivda ni dokazana v pravnomočno končanem sodnem postopku.

Njegova današnja drža je jasna. Ne zahteva imunitete, ne namerava je uveljavljati pozneje in napoveduje celo, da bo sam glasoval proti njeni podelitvi. Namesto parlamentarnega ščita želi, da o očitkih odločajo pristojni pravosodni organi.

Mandatno-volilna komisija mu je danes pri tem dejansko sledila in državnemu zboru predlagala, naj mu imunitete ne prizna. Če bo enako odločil še DZ, se bo razprava iz parlamentarnih dvoran preselila tja, kamor po Golobovem lastnem stališču tudi sodi – pred pristojne pravosodne organe, kjer bodo namesto političnih interpretacij odločilni dokazi.

Spletno uredništvo