Človek proti naravi: Kako naše navade pospešujejo razrast cianobakterij v Bohinjskem jezeru?

Poletje je prineslo neprijetna presenečenja v Bohinju, kjer so zabeležili več primerov poginov psov po kopanju v Bohinjskem jezeru. Analize so razkrile prisotnost nevarnih toksinov, zaradi česar je občina postavila opozorilne table. Strokovnjaki opozarjajo, da cianobakterij ni mogoče popolnoma izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo dejavnike, ki pospešujejo njihovo širjenje.

Avgusta je v Ukancu, kjer reka Savica priteka v Bohinjsko jezero, takoj po kopanju poginil mladiček. Simptomi, kot so zmedenost, letargija in nezmožnost, da bi se postavil na noge, so kazali na zastrupitev. Analize so potrdile prisotnost anatoksina, nevrotoksina, ki ga proizvajajo nekatere cianobakterije, in snovi metaldehid, ki se uporablja v kmetijstvu. To ni bil osamljen primer, saj so v preteklih letih zabeležili več podobnih incidentov.

Kako pride do razrasta cianobakterij?

Doc. dr. Igor Zelnik z Biotehniške fakultete v Ljubljani je s študenti na terenskih vajah opazil obsežne preproge metafitona v obrežnem delu Bohinjskega jezera. “Bujna rast je posledica ne le visoke temperature vode in močne sončne svetlobe, temveč predvsem presežka hranil, ki se v jezero spirajo iz okolice,” pojasnjuje.

Viri hranil

• Neurejene greznice v Ukancu, kjer kanalizacija ni dokončana.
• Neustrezni posegi v gozdovih in naravne nesreče, ki zmanjša sposobnost gozdov, da zadržijo hranila.
• Intenziven turizem, pašništvo in kmetijstvo v bližini jezera, kjer gnojila ob nalivih odtečejo v vodo.

“Bohinjsko jezero je na najnižji točki v dolini, zato se vse snovi, ki jih sprostijo različne dejavnosti, ob nalivih zberejo prav tukaj,” opozarja Zelnik.

Eksplozivna rast in tveganja

Ko se temperatura vode dvigne nad 20 stopinj Celzija, so hranila, kot sta dušik in fosfor, prisotna, cianobakterije pa se hitro razmnožujejo. Te mikroorganizme lahko izločajo toksine, ki so nevarni za zdravje. Doc. dr. Zelnik pojasnjuje, da so toksini lahko zelo nevarni, od draženja kože do poškodb jeter, ledvic in nevroloških težav.

Cianobakterije: Naravni del ekosistema

Doc. dr. Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da so cianobakterije naravni del okolja, prisotne že tri in pol milijarde let. “Ne moremo jih izkoreniniti, lahko pa se naučimo živeti z njimi,” pravi Eleršek.

Prepoznavanje in ukrepanje

Na prvi pogled ni mogoče razlikovati med strupenimi in nestrupenimi cianobakterijami. Nacionalni inštitut uporablja molekularne metode za ugotavljanje njihovega genskega potenciala za tvorbo toksinov. Analize so zapletene in drage, zato jih izvajajo redko. Eleršek predlaga, da bi bilo smiselno preverjati vrednosti enkrat letno.

Obiskovalci in prebivalci lahko sodelujejo preko profilov Ciano SLO, kamor pošiljajo fotografije, s čimer pomagajo pri prepoznavanju potencialno nevarnih gošč.

Pot naprej

Ker cianobakterij ne moremo odstraniti, je ključnega pomena zmanjšanje vnosa hranil v jezero. To vključuje dokončanje kanalizacijskega sistema, skrbno gospodarjenje z gozdovi in nadzor nad gnojenjem. Zelnik poudarja, da bi morali večje poseke gozdov v bližini jezera omejiti. Pomembno je tudi vzpostaviti ustrezno infrastrukturo za čiščenje odpadnih voda pri turističnih objektih.

Bohinjsko jezero je naravno čisto in oligotrofno, a kopičenje hranil v sedimentu ustvarja pogoje za pogostejše razraste. Preventivni ukrepi, redno spremljanje in ozaveščanje so ključni za obvladovanje razmer.

“Cianobakterij ne moremo premagati, lahko pa zmanjšamo tveganje in se jim ob pojavu pravočasno izognemo.” – Doc. dr. Tina Eleršek

Spletno uredništvo Naša Ljubljana