ZZZS ostro zavrnil navedbe Skupinske prakse: Zavajajoče informacije in napovedi samoplačniških storitev vznemirile paciente

Skupinska praksa in ZZZS vsak na svoji strani: spor o digitalizaciji, varčevanju in prihodnosti zdravstva

V slovenskem zdravstvu se poglabljajo napetosti med posameznimi izvajalci in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ordinacije, ki delujejo v okviru družbe Skupinska praksa, so svoje paciente obvestile o prihajajočih spremembah, povezanih z digitalizacijo, financiranjem zdravstvenih storitev in prihodnjo dostopnostjo obravnav. Njihovo sporočilo, v katerem opozarjajo na varčevalne ukrepe in napovedujejo uvedbo samoplačniških paketov, je naletelo na oster odziv ZZZS, ki navedbe zavrača kot zavajajoče.

Digitalizacija zVEM: napredek, ki ne sme izključevati

V Skupinski praksi poudarjajo, da država portal zVEM postavlja kot osrednji komunikacijski kanal med pacienti in zdravstvenimi izvajalci. Portal bodo uporabljali, a ob tem izpostavljajo, da digitalizacija ne sme pomeniti izključevanja, zlasti starejših in digitalno manj veščih pacientov.

Zato napovedujejo, da bodo še naprej omogočali komunikacijo po telefonu in elektronski pošti, saj po njihovih besedah tehnologija ne sme nadomestiti človeškega odnosa v zdravstvu. Ob tem poudarjajo, da že danes uporabljajo napredne tehnološke rešitve, tudi sisteme umetne inteligence, vendar jih razumejo kot orodje in ne nadomestilo za osebni stik.

Tudi NIJZ je že večkrat pojasnil, da morajo izvajalci pacientom še naprej omogočati naročanje in stik po telefonu, osebno ali po pošti, uporaba portala zVEM pa ne sme postati edina možnost.

Očitki o varčevanju in krčenju pravic

V obvestilu pacientom Skupinska praksa opozarja na, po njihovem mnenju, posledice varčevalnih ukrepov ZZZS. Navajajo, da so bile že v letu 2025 omejene pravice do fizioterapije za kronične bolnike ter zmanjšana sredstva za diagnostiko. Posebej izpostavljajo napovedane več kot 80-odstotne reze v storitve na daljavo, kot so telemedicina in posveti, ki naj bi začeli veljati v letu 2026.

Po njihovih navedbah takšni ukrepi vodijo v zdravstveni sistem, ki se oddaljuje od sodobne medicine in se vrača v prakse prejšnjih desetletij. Ob tem opozarjajo tudi na kadrovsko krizo, saj odhodi specialistov iz javnih zavodov po njihovem mnenju neposredno vplivajo na daljšanje čakalnih dob. Kot primer navajajo UKC Ljubljana, kjer naj bi v zadnjih petih letih odšlo več specialistov, kot jih je prišlo, kar mladi zdravniki v izobraževanju ne morejo nadomestiti.

Samoplačniški paketi kot odgovor na razmere

V Skupinski praksi poudarjajo, da so se v preteklosti trudili pacientom zagotoviti čim več storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja – od dostopnosti in sprejemanja novih pacientov do obsežnih laboratorijskih preiskav in brezplačnih cepljenj.

Ker po njihovem mnenju država z varčevalnimi ukrepi omejuje obseg kritih storitev, napovedujejo uvedbo samoplačniških paketov, s katerimi želijo pacientom omogočiti »medicino 21. stoletja«. Ti paketi naj bi vključevali telemedicino, gibalne in dietne nasvete, specialistične preglede, zobozdravstvo, ginekologijo, fizioterapijo in radiološko diagnostiko.

Ob tem zagotavljajo, da ne gre za ustvarjanje dobička, temveč za ohranjanje dostopnosti, ter da bodo cene oblikovali čim nižje. Podrobnosti in cenike bodo predstavili po sprejetju uredbe o programih obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026.

Ostri odziv ZZZS: navedbe zavračajo

ZZZS je obvestilo Skupinske prakse označil kot zavajajoče, njegove navedbe pa v delu, ki se nanaša nanje, v celoti zavrnil kot neutemeljene, neprimerne in žaljive. Ob tem so napovedali, da bodo v konkretnem primeru ustrezno ukrepali.

Zavod poudarja, da se dostopnost fizioterapije ne zmanjšuje, temveč se je število obravnav na primarni ravni v letu 2025 povečalo za več kot 10 odstotkov, financiranje pa za več kot 18 odstotkov. Navajajo tudi, da se je pogodbena vrednost ambulant družinske medicine povečala, materialni stroški laboratorijske diagnostike pa ostajajo nespremenjeni.

Po pojasnilih ZZZS novela uredbe za leto 2025 natančneje določa strokovne usmeritve, pri čemer daje prednost pacientom z akutnimi stanji, kroničnim bolnikom pa so še naprej na voljo skupinske zdravstveno-vzgojne delavnice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Kaj to pomeni za paciente?

ZZZS za 24ur.com opozarja, da imajo zavarovane osebe pravico do pritožbe, če jim izvajalec neupravičeno zaračuna storitev, ki spada med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Spor med Skupinsko prakso in ZZZS tako znova odpira vprašanje, kako uskladiti digitalizacijo, finančno vzdržnost sistema in dejanske potrebe pacientov. Medtem ko izvajalci opozarjajo na omejitve in kadrovske stiske, plačnik poudarja rast financiranja in spremembe v organizaciji storitev. Kako se bodo te razlike odrazile v praksi in ali bodo pacienti spremembe občutili kot izboljšanje ali poslabšanje dostopnosti, pa bo pokazal čas.

Spletno uredništvo