Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je v luči zaostritve razmer v Iranu na zagovor poklicalo iransko veleposlanico. Ta poteza je sprožila val kritik s strani koalicijske Levice, ki ministrstvu očita uporabo dvojnih standardov. Menijo, da bi moralo ministrstvo podobno ravnati tudi z veleposlanikoma Združenih držav Amerike in Izraela.
Dr. Faris Kočan je izpostavil, da je slovenski odziv povsem v skladu z njeno vlogo članice Evropske unije in Nata, kar ni presenetljivo. Hkrati je opozoril na prisotnost ameriških in evropskih sil v zalivskih državah, ki so zaveznice Slovenije, ter izpostavil kritike zaradi neusklajenih standardov pri obravnavi različnih agresij, kot so tiste v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
ZDA vztrajajo pri svojem stališču kljub nasprotovanju javnosti
Obrambni minister in tiskovna predstavnica Bele hiše sta na peti dan konflikta poudarila, da ZDA kljub nasprotovanju javnosti zmagujejo. Naša dopisnica iz New Yorka, Tadeja Lampret, je poročala, da administracija še naprej vztraja, da je imel predsednik Donald Trump dobre in utemeljene razloge za napad na Iran, saj naj bi bila ZDA v neposredni nevarnosti. Kljub temu pa niso predložili konkretnih dokazov, kar zahteva tudi nekaj znanih konservativnih podpornikov Trumpa, kot sta Bannon in Carlson. To pomanjkanje transparentnosti sproža številna vprašanja tudi med Trumpovimi običajno zvestimi privrženci.
V javnosti se pojavljajo opozorila o vplivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Trumpa. Ta trdi, da je odločitev sprejel na podlagi “močnega občutka” o iranskem napadu. Bela hiša navaja tudi domnevni poskus atentata na Trumpa, pri čemer obrambni minister ni razkril podrobnosti, potrdil pa je, da je bil “ubit vodja iranske enote, ki naj bi načrtovala atentat”. To naj bi bil eden od mogočih razlogov za napad. V preteklosti so ZDA že obtožile Iran načrtovanja atentata kot maščevanje za smrt generala Solejmanija v Trumpovem prvem mandatu, takrat so tudi aretirali osumljenca, je povedala Lampretova.
Kompleksnost situacije in prihodnji koraki
Dr. Kočan poudarja, da je po petih dneh konflikta težko podati jasne odgovore zaradi obilice dezinformacij in zavajajočih kampanj. Več dokazov kaže na to, da so prevladovali notranji dejavniki v Izraelu in Trumpove ideje. Opozoril je, da je Trump leta 2018 enostransko preklical jedrski sporazum z Iranom, kar je ustvarilo kontekst za nadaljnje “demoniziranje Irana”. Izraelsko ljudstvo se zdi pripravljeno na konflikt z “največjim sovražnikom”, medtem ko je Netanjahu, ki se sooča s korupcijskimi škandali, vojno izkoristil kot morebitno taktiko za izboljšanje svojega političnega položaja pred volitvami.
Pomemben vidik predstavlja tudi novo imenovanje vrhovnega voditelja v Iranu. Veliko se govori o sinu Hameneja, kar bi pomenilo, da revolucionarna garda išče ključnega zaveznika ali celo dinastijo. To nakazuje na konsolidacijo oblasti in pripravljenost na nadaljevanje konflikta. Kočan vidi to kot jasno sporočilo, da se je režim okrepil in je odločen nadaljevati svojo strategijo. Trenutne razmere kažejo, da nas čaka nadaljnja eskalacija konflikta. “Mislim, da bo najprej še kar nekaj dni eskalacije,” je dejal Kočan. Predvideva, da se lahko pričakuje vsaj “štiri do pet tednov” intenzivnih spopadov, šele nato pa “premislek, kaj od tiste točke naprej”. Po njegovem mnenju ta konflikt kaže na vlogo Evropske unije, ki je bolj opazovalec kot vpliven akter.
Spletno uredništvo
