Po drugem tiru Divača–Koper prvič zapeljal vlak: Zgodovinski trenutek za slovensko infrastrukturo #foto

Po desetletjih razprav, načrtovanja in zahtevne gradnje je Slovenija danes dočakala trenutek, ki ga je čakala več generacij. Po novem drugem tiru železniške proge med Divačo in Koprom je prvič zapeljal vlak. Eden največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini samostojne Slovenije je tako prešel iz faze gradnje v realnost ter odprl novo poglavje razvoja slovenske prometne infrastrukture in logistike.

Slovesni dogodek so pripravili v Kopru, kjer so simbolično zaznamovali prevoznost nove železniške proge. Prve vožnje po novem tiru so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ter predstavniki projekta in železniškega sektorja.

Današnji dan tako predstavlja pomemben mejnik za slovensko logistiko, promet in gospodarstvo.

Projekt, o katerem je Slovenija razpravljala desetletja

Drugi tir Divača–Koper je projekt, o katerem se je v Sloveniji razpravljalo več desetletij. Obstoječa železniška proga, ki je bila zgrajena leta 1967, je bila že dolgo ena največjih ozkih grl slovenskega železniškega sistema. Ker gre za enotirno progo, ki predstavlja edino neposredno železniško povezavo Luke Koper z notranjostjo države in evropskim zaledjem, njena zmogljivost že dolgo ni več sledila rasti prometa.

S hitrim razvojem Luke Koper in povečanjem pretovora blaga je postajalo vse bolj očitno, da Slovenija potrebuje sodobnejšo in zmogljivejšo železniško povezavo. Gradnja drugega tira je zato postala eden ključnih infrastrukturnih projektov države.

Glavna gradbena dela so se začela pred petimi leti, danes pa je projekt dosegel pomemben simbolni trenutek – prvi vlak na novi progi.

Zahteven projekt na kraškem terenu

Nova železniška proga Divača–Koper je dolga približno 27 kilometrov, vendar je bila gradnja zaradi zahtevnega kraškega terena izjemno kompleksna. Večji del trase poteka skozi predore in čez viadukte, kar je zahtevalo visoko stopnjo inženirskega znanja in natančnega načrtovanja.

Skupno kar približno 20 kilometrov proge poteka skozi predore, medtem ko so viadukti dolgi več kot 1200 metrov. Poleg same trase projekt vključuje tudi sodobne varnostne sisteme ter evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), ki omogoča učinkovitejše upravljanje prometa in višjo raven varnosti.

Po ocenah strokovnjakov gre za enega tehnično najzahtevnejših infrastrukturnih projektov, ki so bili v Sloveniji izvedeni v zadnjih desetletjih.

Večja zmogljivost in pomembna prednost za gospodarstvo

Eden ključnih ciljev drugega tira je bistveno povečanje zmogljivosti železniškega prometa med Koprom in notranjostjo države. Na obstoječi progi je bilo mogoče organizirati približno 90 vlakov na dan, kar je predstavljalo pomembno omejitev za nadaljnjo rast prometa.

Z novo infrastrukturo se bo zmogljivost bistveno povečala. Po ocenah bo na relaciji Divača–Koper mogoče organizirati več kot 200 vlakov dnevno, kar pomeni skoraj trikrat večjo prepustnost kot doslej.

To bo pomembno olajšalo logistične tokove ter omogočilo nadaljnjo rast Luke Koper, ki je ena ključnih gospodarskih točk države. Hkrati bo projekt okrepil tudi vlogo Slovenije kot logističnega vozlišča med Sredozemljem in srednjo Evropo.

Manj tovornjakov na cestah

Projekt drugega tira ima pomembne učinke tudi na področju okolja in prometa. Večji delež prevoza tovora po železnici pomeni manj tovornjakov na slovenskih cestah.

Po ocenah strokovnjakov bi lahko zaradi večje železniške zmogljivosti vsak dan s cest izginilo tudi do šest tisoč tovornjakov. To pomeni manj prometnih zastojev, večjo prometno varnost ter občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Takšna usmeritev je pomembna tudi z vidika evropskih ciljev na področju trajnostne mobilnosti, kjer železniški promet predstavlja eno ključnih rešitev za zmanjšanje ogljičnega odtisa transporta.

Simbol novega obdobja razvoja infrastrukture

Predsednik vlade dr. Robert Golob je ob dogodku poudaril, da današnji trenutek predstavlja pomemben simbol napredka in vztrajnosti države.

Po njegovih besedah je drugi tir dokaz, da lahko Slovenija uspešno izpelje tudi najzahtevnejše infrastrukturne projekte, kadar se združijo strokovno znanje, politična odločnost in jasna razvojna vizija.

Projekt je bil po njegovih besedah tudi primer učinkovitega upravljanja javnih sredstev, saj je Slovenija uspela pridobiti pomembna evropska sredstva ter projekt izpeljati v okviru načrtovanih finančnih okvirov.

Današnja prva vožnja vlaka po novem tiru tako simbolično pomeni začetek novega obdobja. Drugi tir ni več zgolj razvojni načrt, temveč infrastruktura, ki bo v prihodnjih desetletjih pomembno vplivala na razvoj slovenskega gospodarstva, logistike in prometnega sistema.

Spletno uredništvo