Prebudil se je Anak Krakatau: Zaprli glavno letališče, vulkanski pepel ohromil Džakarto
Eden najbolj razvpitih vulkanov na svetu je znova pokazal svojo moč. Anak Krakatau, ki leži v Sundskem prelivu med Javo in Sumatro, je po več tednih povečane aktivnosti izbruhnil tako silovito, da je vulkanski pepel dosegel območje več kot 150 kilometrov oddaljene Džakarte. Oblasti so morale začasno zapreti največje indonezijsko mednarodno letališče Soekarno-Hatta in več drugih letališč, odpovedani ali prestavljeni so številni domači in mednarodni leti, prizadetih pa je več deset tisoč potnikov. Oblaki pepela segajo tudi do približno 15 kilometrov visoko, oblasti pa opozarjajo, da se razmere še spreminjajo.
Anak Krakatau je začel močneje bruhati že v petek zvečer, aktivnost pa se je nadaljevala skozi soboto in nedeljo. Iz vulkana so se dvigali ogromni oblaki pepela, vidni so bili izbruhi žareče lave, prebivalci širšega območja pa so poročali o močnem bobnenju. Indonezijska meteorološka, klimatološka in geofizikalna agencija BMKG je zaradi razmer okrepila 24-urni nadzor vulkana ter njegovega vpliva na ozračje, letalski promet in morje v Sundskem prelivu.
Največji problem trenutno predstavlja prav vulkanski pepel. Satelitski posnetki so danes zjutraj pokazali dva velika pasova pepela, ki se širita v različnih smereh in sta zajela območja Banten, Džakarte in Zahodne Jave ter segla proti Lampungu in Bengkuluju na Sumatri. Na eni strani vulkana je pepel segal do približno 20.000 čevljev oziroma šest kilometrov visoko, na drugi pa vse do 50.000 čevljev oziroma približno 15 kilometrov.
Zaprli glavno letališče indonezijske prestolnice
Posledice so se zelo hitro pokazale v letalskem prometu. Vulkanski pepel so zaznali tudi na območju mednarodnega letališča Soekarno-Hatta, glavnega letališča Džakarte in enega največjih prometnih vozlišč v jugovzhodni Aziji. Oblasti so zato v noči na nedeljo ustavile letalske operacije, zaporo pa so zaradi nadaljnjega širjenja pepela večkrat podaljšale.
Začasno niso zaprli samo Soekarno-Hatte. Indonezijska agencija za obvladovanje nesreč BNPB je danes zjutraj poročala o zaprtju štirih letališč: poleg Soekarno-Hatte še Halim Perdanakusuma v Džakarti, Radin Inten II v Lampungu in Budiarto v Curugu. Časi zapor se sproti spreminjajo glede na gibanje oblaka vulkanskega pepela, zato se lahko omejitve podaljšujejo ali ponovno uvajajo.
Letalske oblasti so odločitev sprejele zaradi varnosti. Vulkanski pepel je za letala izjemno nevaren, saj lahko poškoduje motorje, zmanjša vidljivost ter vpliva na različne sisteme letala. Letalske družbe zato praviloma ne tvegajo preleta območja, kjer je prisotnost pepela potrjena.
Prizadetih več deset tisoč potnikov
Število prizadetih letov se je skozi jutro povečevalo, zato različne objave navajajo različne številke. Indonezijski direktorat za civilno letalstvo je dopoldne poročal, da je bilo samo zaradi zaprtja Soekarno-Hatte prizadetih 22.798 potnikov, odpovedani, prestavljeni ali kako drugače prizadeti pa so bili številni domači in mednarodni leti. Mednarodne motnje so zajele povezave s Kuala Lumpurjem, Singapurjem, Hongkongom, Sydneyjem, Seulom, Doho in Amsterdamom.
AP je ob nadaljnjem širjenju posledic poročal o skupno približno 516 prizadetih premikih letal, kar vključuje prihode in odhode na več letališčih. Zaradi veriženja zamud in odpovedi posledice niso omejene samo na Džakarto, temveč se širijo po indonezijskem in mednarodnem letalskem omrežju.
Med letalskimi družbami, ki so že odpovedale oziroma prestavile lete, sta tudi AirAsia in Singapore Airlines. AirAsia je danes potnike opozorila, naj pred odhodom na letališče obvezno preverijo status svojega leta, saj se razmere zaradi nadaljnje aktivnosti vulkana hitro spreminjajo. Singapore Airlines je prav tako odpovedal oziroma prestavil več povezav med Singapurjem in Džakarto.
Pepel se širi čez velik del zahodne Indonezije
Razsežnost dogodka najbolje pokažejo podatki BMKG. Agencija je do danes izdala že okoli 50 opozoril SIGMET, namenjenih letalskemu prometu. Gre za posebna meteorološka opozorila o nevarnih vremenskih oziroma atmosferskih pojavih, ki lahko vplivajo na varnost letenja.
Nižje ležeči oblak vulkanskega pepela se pomika predvsem proti vzhodu in severovzhodu ter vpliva na Banten, dele Džakarte, Zahodno Javo in okoliške vode. Višji oblak, ki sega do približno 15 kilometrov, pa veter nosi proti zahodu in severozahodu, čez dele Sumatre in proti Indijskemu oceanu. Prav zaradi različnih vetrov na različnih višinah je območje potencialnega vpliva tako veliko.
Za zdaj oblasti ne poročajo o smrtnih žrtvah, prav tako ni bila odrejena obsežna evakuacija prebivalstva. V bližnjih območjih pa spremljajo kakovost zraka, prebivalcem delijo zaščitne maske in opozarjajo na nevarnost vdihavanja pepela.
To ni običajen vulkan: Anak Krakatau je »otrok« Krakatauja
Ime Krakatau ima v Indoneziji poseben pomen. Anak Krakatau dobesedno pomeni »otrok Krakatauja«, saj je vulkanski otok nastal na območju, kjer je leta 1883 prišlo do ene najsilovitejših vulkanskih katastrof v zapisani zgodovini.
Takratni Krakatau je avgusta 1883 doživel katastrofalno erupcijo, ki je uničila velik del vulkanskega otoka. Eksplozije in z njimi povezani cunamiji so opustošili obale Jave in Sumatre, umrlo pa je več kot 36.000 ljudi. Iz ostankov starega vulkanskega sistema je desetletja pozneje iz morja začel rasti nov vulkan – Anak Krakatau.
Zaradi tega njegova aktivnost že desetletja vzbuja posebno pozornost znanstvenikov. Vulkan je namreč geološko mlad, zelo aktiven in še vedno raste.
In tudi v precej novejši zgodovini je že pokazal, zakaj ga jemljejo tako resno.
Leta 2018 je sprožil smrtonosni cunami
Decembra 2018 se je med izbruhom porušil del Anak Krakatauja in zdrsnil v morje. Ogromen podvodni plaz je sprožil cunami, ki je brez klasičnega potresnega opozorila dosegel obale Sundskega preliva.
Umrlo je več kot 400 ljudi, na tisoče je bilo poškodovanih, številna naselja in turistična območja pa so bila opustošena. Sam vulkan je po porušitvi izgubil velik del svoje višine in prostornine. Današnji Anak Krakatau je zato fizično precej drugačen od vulkana pred katastrofo leta 2018.
Prav ta zgodovina je razlog, da indonezijske oblasti njegovo sedanje obnašanje spremljajo zelo pozorno. Današnji izbruh sam po sebi ne pomeni, da se bo ponovil scenarij iz leta 2018, in oblasti trenutno ne opozarjajo na neposredno nevarnost velikega cunamija. Toda pri vulkanu, katerega delni kolaps je takšen val že povzročil, je spremljanje sprememb njegovega pobočja in aktivnosti še posebej pomembno.
Najmočnejša aktivnost v sedanjem obdobju nemira
Anak Krakatau je aktiven že dlje časa, njegovo obnašanje pa se je od julija letos stopnjevalo. Po podatkih, ki jih povzema AP, je sedanji dogodek najmočnejši v trenutnem obdobju povečane vulkanske aktivnosti.
Indonezijska agencija za obvladovanje nesreč navaja, da se je neprekinjena močnejša aktivnost začela v petek okoli 23. ure po lokalnem času. Spremljali so jo bobnenje, eksplozije in tako imenovani lava fountain – vodnjak oziroma izmet žareče lave iz kraterja. V enem od opazovalnih obdobij je neprekinjeno vulkansko tresenje trajalo približno šest ur.
Tudi danes se vulkan ni povsem umiril. Vulkanološka služba je v nedeljo zaznala nove izbruhe, zato pristojni še naprej spremljajo, kam bodo vetrovi odnesli pepel in ali bo treba omejitve letalskega prometa podaljševati.
Kaj to pomeni za potnike?
Za ljudi, ki danes ali v naslednjih urah potujejo v Džakarto oziroma prek nje, je najpomembnejše, da pred odhodom preverijo aktualni status leta neposredno pri letalski družbi. Tudi po ponovnem odprtju posameznega letališča se promet ne normalizira takoj, saj morajo letalske družbe prerazporediti letala in posadke ter ponovno vključiti odpovedane in prestavljene povezave.
AirAsia je potnikom že sporočila, da bodo zaradi spremenljivih razmer možne dodatne odpovedi in prestavitve. Tudi Cathay Pacific je zaradi izbruha uvedel posebne pogoje za spremembe rezervacij in povračila za potovanja v Džakarto oziroma iz nje.
Razmere se lahko hitro spremenijo tudi zaradi vetra. Letališče je lahko nekaj ur varno, nato pa se smer oblaka pepela spremeni in letalske oblasti morajo operacije ponovno omejiti. Prav zato pri takšnih izbruhih ni mogoče zanesljivo napovedati, kdaj se bo promet povsem normaliziral.
Džakarta čaka, kam bo veter odnesel pepel
Za zdaj je najpomembnejša novica, da kljub spektakularnim izbruhom lave in ogromnemu oblaku pepela ni poročil o smrtnih žrtvah. Največje neposredne posledice so trenutno v letalskem prometu, kjer se motnje že širijo daleč zunaj Indonezije.
Toda Anak Krakatau ostaja zelo aktiven. Oblasti spremljajo vulkan 24 ur na dan, meteorologi pa sproti računajo, kam bo veter odnesel naslednje oblake pepela. Pri vulkanu, ki je leta 2018 pokazal, kako hitro se lahko narava dogodka spremeni, je previdnost razumljiva.
»Otrok Krakatauja« se je znova prebudil. Tokrat je njegov pepel dosegel celo območje več kot 150 kilometrov oddaljene indonezijske prestolnice in ustavil letala na tleh. Kako dolgo bo trajal sedanji izbruh in kako daleč bodo segle njegove posledice, pa za zdaj ne more napovedati nihče.
Spletno uredništvo
