Prelomni trenutek: Zakaj se staranje pospeši po 50. letu?
Čas morda teče enakomerno, vendar proces staranja človeškega telesa poteka v skokih in mejnikih. Nedavna raziskava je osvetlila trenutek, ko se staranje začne pospeševati – to se običajno zgodi okoli 50. leta starosti. Po tej točki se stopnja staranja tkiv in organov občutno poveča, ugotavlja študija, ki temelji na analizi beljakovin v človeškem telesu. Znanstveniki so odkrili, da krvne žile med vsemi tkivi propadajo najhitreje, poroča Science Alert.
Raziskovalci so se osredotočili na razumevanje staranja posameznih organov, zato so analizirali, kako se beljakovine v različnih tkivih spreminjajo skozi čas. Zbrali so vzorce tkiv 76 darovalcev organov, starih med 14 in 68 let, ki so umrli zaradi travmatske poškodbe možganov. Vzorci so zajemali sedem telesnih sistemov, vključno s kardiovaskularnim, prebavnim, imunološkim, endokrinim, dihalnim, pokrivnim in mišično-skeletnim sistemom, ter vzorce krvi:
- Kardiovaskularni sistem (srce in aorta)
- Prebavila (jetra, trebušna slinavka in črevesje)
- Imunološki sistem (vranica in bezgavke)
- Endokrini sistem (nadledvična žleza in belo maščobno tkivo)
- Dihalni sistem (pljuča)
- Pokrivni sistem (koža)
- Mišično-skeletni sistem (mišice)
Ugotovitve raziskave
Ekipa je ustvarila katalog beljakovin, prisotnih v teh sistemih, in zabeležila njihove spremembe glede na starost darovalcev. Rezultati so bili primerjani z bazo podatkov o boleznih in povezanih genih, kar je razkrilo, da se s starostjo povečuje izražanje 48 beljakovin, povezanih z boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, tkivna fibroza, zamaščenost jeter in tumorji povezani z jetri.
Največje spremembe med 45. in 55. letom
Med 45. in 55. letom so bile opažene najizrazitejše spremembe, saj so mnoga tkiva doživela znatno preureditev sestave beljakovin. Aorta je bila še posebej občutljiva na staranje, trajne spremembe pa so bile zaznane tudi v trebušni slinavki in vranici. Znanstveniki so za potrditev svojih ugotovitev iz aort miši izolirali beljakovino, povezano s staranjem, in jo injicirali mladim mišim. Te so pokazale slabšo telesno zmogljivost, zmanjšano moč, manjšo vzdržljivost ter poslabšano ravnotežje in koordinacijo v primerjavi z mišmi brez posega.
“Te ugotovitve bi lahko omogočile razvoj ciljno usmerjenih terapij za staranje in s starostjo povezane bolezni, kar bi utrlo pot k izboljšanju zdravja starejših,” so poudarili znanstveniki.
Raziskava osvetljuje pomembne spremembe, ki se dogajajo v naših telesih med 45. in 55. letom, ter odpira vrata za prihodnje raziskave in potencialne terapije, ki bi lahko izboljšale kakovost življenja starejših.
Spletno uredništvo Toti Maribor
