Onesnaženost zraka v Ljubljani: Vsaka deseta smrt prezgodnja

Onesnaženost zraka v Ljubljani je še vedno resen problem, ki terja pozornost. Po besedah Metode Dodič Fikfak, predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, varne mejne vrednosti za prašne delce, ki prodrejo globoko v pljuča in lahko povzročijo resne zdravstvene težave, ne obstajajo. Vsako leto zaradi teh delcev v Ljubljani prezgodaj umre približno 570 ljudi, kar predstavlja vsako deseto smrt.
Kljub zakonsko določenim mejam, ki so postavljene na 25 mikrogramov na kubični meter, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča mnogo nižje vrednosti, in sicer le pet mikrogramov na kubični meter.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije
Medtem ko Slovenija vzdržuje zakonsko določene mejne vrednosti za prašne delce PM 2,5 na 25 mikrogramov na kubični meter, WHO predlaga veliko bolj stroge standarde. Nižje mejne vrednosti za dušikov dioksid in ozon bi po njihovih smernicah lahko izboljšale zdravje prebivalcev. Izračuni, ki jih je predstavila Dodič Fikfak, temeljijo na metodologiji Evropske agencije za okolje in kažejo, da bi čist zrak Ljubljančanom in dnevnim migrantom vsako leto vrnil skoraj 6000 zdravih let življenja.
Dodič Fikfak poudarja, da za prašne delce ni varnih vrednosti. Te delce povezujejo z ishemično boleznijo srca, diabetesom in respiratornimi obolenji. “Normativi se lahko postavljajo tudi glede na znanje, ki trenutno obstaja, da nimamo na tisoče mrtvih, kot smo jih imeli pri azbestu ter kot jih imamo očitno tudi zaradi prašnih delcev, dušikovega dioksida in ozona,” je dodala.
Vsaka deseta smrt je prezgodnja
Miran Brvar, vodja centra za toksikologijo in klinično farmakologijo v UKC Ljubljana, opozarja, da je devet odstotkov smrti v Ljubljani povezanih z vdihavanjem rakotvornih in toksičnih onesnaževal, kot so prašni delci in dušikovi oksidi. “Če to preračunamo, gre za 220 prezgodnjih smrti na leto v Ljubljani,” je pojasnil Brvar. Razlika med njegovo številko in tisto, ki jo je predstavila Dodič Fikfak, je posledica neupoštevanja vplivov ozona v njegovih izračunih.
Pomen upoštevanja priporočil WHO je ključen za izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani. Dodič Fikfak poudarja, da bi morala država in lokalne oblasti prisluhniti raziskovalcem in uvesti strožje standarde za ohranjanje zdravja prebivalcev. Vsaka izboljšava v kakovosti zraka bi lahko bistveno vplivala na podaljšanje življenjske dobe prebivalcev ter zmanjšanje števila prezgodnjih smrti.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana



