Ameriški predsednik Donald Trump je na vrhu zveze Nato v Ankari ponovno odprl temo prevzema nadzora nad Grenlandijo, ki je avtonomno ozemlje Danske. Trump je izrazil prepričanje, da bi moral ta arktični otok biti pod nadzorom Združenih držav in ne Danske, kar je že dolgo predmet njegovih ambicij. Poleg tega je ameriški predsednik izrazil razočaranje nad pomanjkanjem podpore članic Nata v konfliktu ZDA z Iranom.
Trumpove ambicije glede Grenlandije
Na srečanju s turškim kolegom je Trump poudaril, da Danska ne prispeva dovolj za pomoč Grenlandiji, ki je strateško pomembna za Združene države zaradi svoje lege in bogatih nahajališč redkih zemelj. Po njegovih besedah, je otok obkrožen s kitajskimi in ruskimi ladjami, kar bi lahko ogrozilo ameriške interese. Kljub temu konkretnih ukrepov za prevzem Grenlandije ni napovedal, vendar je dal vedeti, da bi v primeru, da ZDA ne ukrepajo, lahko Kitajska ali Rusija prevzeli nadzor.
Grenlandske in danske oblasti so večkrat poudarile, da odločanje o prihodnosti otoka pripada izključno tamkajšnjim prebivalcem. Trumpove želje so se v zadnjih mesecih nekoliko umirile, vendar ostajajo del njegovega strateškega razmišljanja.
Razočaranje nad zavezništvom
Trump je izrazil nezadovoljstvo nad odzivom članic Nata na vojno ZDA z Iranom. Poudaril je, da je bil razočaran, saj niso potrebovali pomoči, vendar je želel preveriti, ali bi zavezniki stali ob strani ZDA, v kolikor bi bilo to potrebno. Po njegovih besedah so ZDA dolgo zagotavljale podporo zaveznikom, vendar ni prepričan, da bi ti storili enako za ZDA.
Ameriški predsednik je tudi omenil, da si tako ruski kot ukrajinski predsednik želita končati vojno v Ukrajini, ter da obstaja možnost sklenitve dogovora med stranema.
Vprašanje prodaje lovcev F-35 Turčiji
Washington razmišlja o prodaji lovskih letal F-35 Turčiji, kar je Trump označil kot možnost, ki jo bodo preučili. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izrazil upanje, da bo odločitev na vrhu Nata ugodna za Turčijo, pri čemer je poudaril, da Trump drži svojo besedo.
Spomnimo, da je bila Turčija leta 2019 izključena iz programa F-35, potem ko je pridobila ruski protiraketni obrambni sistem S-400. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je opozoril, da bi prodaja letal Turčiji lahko porušila ravnovesje moči na Bližnjem vzhodu, saj meni, da ima Turčija agresivne težnje. Turško zunanje ministrstvo je Netanjahujeve izjave označilo za del izraelske kampanje dezinformacij.
Spletno uredništvo
