Evropsko sodišče ESČP: Slovenija ni odgovorna za bosanske bančne vloge Ljubljanske banke
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v nedavni sodbi razsodilo, da Slovenija ni odgovorna za terjatve iz starih deviznih vlog, deponiranih v sarajevski podružnici Ljubljanske banke.
Te vloge so bile prenesene na privatizacijske račune v Federaciji Bosne in Hercegovine (BiH), kar je sprožilo tožbo trojice bosanskih državljanov. Sodišče je ugotovilo, da Slovenija ni kršila evropske konvencije o človekovih pravicah.
Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice
Sodišče v Strasbourgu je obravnavalo primer, v katerem so trije državljani BiH zatrjevali, da jim na podlagi slovenske zakonodaje po sodbi ESČP iz leta 2014 v zadevi Ališić ni uspelo doseči izplačila starih deviznih vlog. Te vloge, deponirane v sarajevski podružnici Ljubljanske banke, so bile prenesene na privatizacijske račune, ki jih je upravljala Agencija za privatizacijo Federacije BiH.
ESČP je poudarilo, da Slovenija ni odgovorna za te devizne vloge, saj je bil prenos izveden v skladu z zakonodajo BiH, brez sodelovanja Ljubljanske banke. Prav tako ni bilo dokazano, da bi Slovenija odgovarjala za pomanjkljivosti v upravljanju privatizacijskega sistema BiH ali za prenos terjatev brez soglasja varčevalcev.
Podrobnosti o privatizaciji in prenosu terjatev
V sklepu je sodišče izpostavilo, da so bila vsa vprašanja glede prenosa temeljito obravnavana v slovenskih pravnih postopkih. V teh postopkih so tako pritožniki kot njihov pravni prednik lahko aktivno sodelovali. Slovenski organi so njihove zahtevke zavrnili na podlagi utemeljenih odločitev, ki jih je sodišče priznalo kot ustrezne.
Ta sodba je prva, ki se je ukvarjala z deviznimi vlogami, prenesenimi iz sarajevske podružnice Ljubljanske banke na privatizacijske račune v Federaciji BiH. Slovenski organi so zavračali poplačila teh vlog iz sklada za nasledstvo, ki ga je Slovenija ustanovila po pilotni sodbi ESČP v zadevi Ališić.
Slovenski zakonodajni odziv in sklad za nasledstvo
Po sodbi iz leta 2014 je Slovenija sprejela zakon, ki je določal pogoje in postopke za uveljavljanje pravic imetnikov starih deviznih vlog. Upravičenci so lahko do konca leta 2017 vlagali zahtevke za verifikacijo svojih vlog v sklad za nasledstvo. Izplačila iz tega sklada so dosegla približno 302 milijona evrov.
Slovenija je vztrajala, da bi moralo vprašanje deviznih vlog biti del reševanja nasledstvenih vprašanj, vendar je ESČP v zadevi Ališić Sloveniji naložilo odgovornost za poplačilo neprenesenih vlog v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
