Rusija in Ukrajina sta v četrtek izvedli eno največjih izmenjav vojnih ujetnikov, ko sta si izmenjali po 200 posameznikov na vsaki strani. Po informacijah ruskega zunanjega ministrstva naj bi se v petek nadaljevala izmenjava s še dodatnimi 300 ujetniki na vsaki strani. Medtem ko sta državi uspeli doseči dogovor o izmenjavi, pogajanja o širšem miru ostajajo negotova, saj ostajajo številna vprašanja še vedno nerešena.
V ozadju teh dogodkov je Madžarski zunanji minister Peter Szijarto obiskal Moskvo, kjer se je srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom. Rusija je nato Madžarski izročila dva ukrajinska vojna ujetnika, ki imata tudi madžarsko državljanstvo, kar je v Kijevu povzročilo ostro neodobravanje. Ukrajina je ta korak označila za provokacijo in kršitev mednarodnega prava, saj je Madžarska znana po svoji naklonjenosti Rusiji znotraj Evropske unije.
Pretekla pogajanja in prihodnji izzivi
Dogovor o tokratni izmenjavi vojnih ujetnikov je bil dosežen na februarskih pogovorih v Ženevi, po prvem krogu, ki ga je januarja posredovala Združene države Amerike v Abu Dabiju. Tretji krog pogajanj je bil načrtovan za ta teden, vendar je bil očitno odpovedan zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran. Zaradi tega se je pozornost Washingtona preusmerila, Združeni arabski emirati pa so postali tarča iranskih napadov.
Izjave ukrajinskega predsednika Zelenskega
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je komentiral prihodnost pogovorov in pojasnil, da so se z ameriško stranjo pogovarjali o nadaljevanju pogajanj. Predlagal je, da bi naslednji krog lahko potekal bodisi v Turčiji bodisi v Švici. »Še naprej se pogovarjamo z Združenimi državami, praktično vsakodnevno. Zaradi položaja v Iranu za zdaj še nismo dobili signalov o novem tristranskem srečanju,« je dejal Zelenski.
Odzivi v Evropi in širših geopolitičnih razmerah
V Evropi se medtem vrstijo opozorila, da ukrajinska vojna ne sme biti odrinjena na stran zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar zveze Nato, Mark Rutte, je dejal, da mora biti pristop zaveznikov »tudi-tudi« – to pomeni, da omogočajo ameriške operacije na Bližnjem vzhodu, hkrati pa zagotavljajo Ukrajini vse potrebno, da ostane močna v boju.
Ukrajina ostaja relevantna tudi zaradi svojih izkušenj v boju proti iranskim dronom, ki jih je Teheran dostavljal Rusiji, zdaj pa z njimi napada na Bližnjem vzhodu v odgovor na ameriško-izraelske napade. Njeno znanje na tem področju bi lahko bilo ključnega pomena v trenutni krizi.
Spletno uredništvo
