Drastičen padec nedovoljenih prehodov meje v 2025: Razlogi in posledice
V prvih petih mesecih leta 2025 je slovenska policija zabeležila 7655 nezakonitih prehodov državne meje. To je skoraj 60 odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bilo zabeleženih kar 17.440 takšnih prehodov. Najpogostejši med njimi so bili državljani Afganistana, Egipta in Maroka.
Podatki policije kažejo, da je južna meja s Hrvaško ostala glavna točka nedovoljenih prehodov. Policijska uprava Novo mesto je obravnavala kar 70 odstotkov vseh primerov, kar pomeni približno 5400 prehodov. To še vedno kaže na velik pritisk na to regijo, kljub splošnemu zmanjšanju števila prehodov.
Prošnje za mednarodno zaščito
Do konca maja je 6553 tujcev izrazilo namero za pridobitev mednarodne zaščite, kar je skoraj 60 odstotkov manj kot v enakem obdobju prejšnjega leta, ko je bilo teh namer 16.763. Dejansko je bilo vloženih 1509 prošenj za zaščito, kar je dobro tretjino manj kot lani, ko je bilo vloženih 2326 prošenj.
Analiza podatkov
Statistični podatki, ki jih objavlja STA, vključujejo tabele s številom nedovoljenih prehodov glede na državljanstvo, policijske uprave ter izražene namere za mednarodno zaščito. Vključene so tudi tabele o številu oseb, ki so jih tuji organi vrnili slovenskim oblastem in obratno, ter podatki o vloženih in odobrenih prošnjah za zaščito do 20. junija 2025.
Ozadje in vpliv
Vpliv zmanjšanja nedovoljenih prehodov je večplasten. Nižja številka nakazuje na izboljšanje nadzora in učinkovitost varnostnih ukrepov na meji, vendar odpira tudi vprašanja o tem, kaj povzroča to zmanjšanje in kako se bodo razmere razvijale v prihodnje. Prav tako je pomembno oceniti vpliv na lokalne skupnosti in njihovo sposobnost obvladovanja situacije ter zagotavljanja humanitarne pomoči.
Spletno uredništvo Toti Maribor
