Stranka Socialni demokrati je še enkrat več pokazala, zakaj ji vse več volivcev očita politično nejasnost, pomanjkanje hrbtenice in nenehno lovljenje ravnotežja med načelnostjo in političnim preživetjem. Čeprav so še pred kratkim jasno sporočili, da pobude Levice za referendum o povečanju izdatkov za obrambo ne bodo podprli – med drugim zaradi zavez Slovenije kot članice zveze NATO ter nevarnega ustvarjanja napačnih pričakovanj – so si čez noč premislili. In to brez vsakršne javne refleksije, samokritike ali odgovora na vprašanje: zakaj?
V članku portala Žurnal24, objavljenem v juniju mesecu, je bilo jasno zapisano, da Socialni demokrati ne bodo podprli referenduma, saj je po njihovem mnenju vprašljiv z ustavnopravnega vidika, ker Slovenijo zavezujejo mednarodne pogodbe. A le nekaj dni kasneje so v državnem zboru glasovali ZA razpis referenduma – skupaj z Levico, SDS in NSi. In to brez konkretnega pojasnila, kaj se je vmes spremenilo.
“V zvezi s pobudo Levice za posvetovalni referendum menimo, da referendum o zadevi, ki je z ustavnega vidika vprašljiva in zavezana mednarodnim obveznostim Slovenije, ne prispeva k razreševanju razmer, temveč ustvarja napačna pričakovanja in politično zmedo. Socialni demokrati ostajamo zavezani sklepom Odbora za obrambo in Odbora za zunanje zadeve ter ne bomo podprli pobude za referendum. Naša odgovornost je, da v tem trenutku zagotovimo jasno, strokovno in razvojno usmerjeno pot do varnejše in odpornejše Slovenije,” so danes sporočili iz SD, kjer so si vzeli pet dni za razmislek glede pobude Levice. (Žurnal24.si, 13. junij)
Namesto tega zdaj z rdečimi črkami na družbenih omrežjih sporočajo, da je referendum “najvišja oblika demokratičnega odločanja”, da niso del nobene “nenačelne koalicije” in da “niso kar tako premislili”. A točno to se je zgodilo – premislili so si. Brez novega argumenta, brez dodatnih dejstev, očitno le zaradi političnega preračunavanja.
“V Poslanski skupini SD nismo glasovali za podporo referendumu zato, da bi si v tednu dni kar tako premislili. Nismo del nobene nenačelne koalicije. Iskreno in suvereno smo podprli predlog referenduma, ker mislimo, da se morajo o tem izjasniti tudi državljanke in državljani. Za Socialne demokrate je referendum najvišja oblika demokratičnega odločanja.” ( FB/Poslanska skupina SD, 9.julij)
Ob tem se poraja ključno vprašanje: ali so SD z glasovanjem za referendum dejansko zavzeli stališče – ali pa so si le želeli prilastiti del politične pozornosti, potem ko so že predolgo stali v senci lastne nevidnosti in padajoče podpore? Njihovo početje namreč ne daje vtisa načelnosti, temveč oportunizma. Ko se odločiš sodelovati pri nečem, čemur si še včeraj javno nasprotoval, si izgubil kredibilnost.
Referendum ni rezultat globokega razmisleka o demokraciji, ampak politične kalkulacije.
Predsednik stranke Matjaž Han je v torek izjavil: “V težkih časih je najpomembnejša državniška zrelost. Mi ostajamo na tej poti.” Pa mislite, da res?
Z glasovi SDS in NSi, ki že mesece javno zagovarjata povečanje obrambnih izdatkov, so Socialni demokrati sprožili proceduro, za katero še sami pravijo, da je lahko ustavno sporna. Ne gre spregledati dejstva, da so SDS in NSi v preteklosti sami vodili oborožitvene projekte – od afere Patria naprej – in zdaj odkrito zagovarjajo višje izdatke za vojsko. Je torej SD z roko v roki s svojimi “ideološkimi nasprotniki” zgolj poskušala oslabiti koalicijo in morda celo izzvati predčasne volitve?
Odločitev SD je še posebej pomenljiva zato, ker zdaj skupaj z opozicijo rušijo vladno enotnost, obenem pa skušajo ohraniti videz lojalnosti vladi. A s tem, ko sedijo na dveh stolih hkrati, izgubljajo tla pod nogami. Ne le pri Golobu in Svobodi, ampak predvsem pri volivcih.
Premier Golob je jasno opozoril: če že razpisujemo referendum o izdatkih za obrambo, naj se vprašamo tudi, ali si sploh še želimo ostati članica zveze NATO. Kajti resnica je preprosta: če izstopimo, bomo za lastno varnost morali nameniti še bistveno več – in to ne le milijarde, ampak tudi strateške zmogljivosti, zavezništva in kredibilnost.
Socialni demokrati tako po nepotrebnem stopajo v nevarno igro populizma, ki utegne na koncu največ škode povzročiti prav njim. Če bo referendum potrjen in zavrnjen, bo treba znova razmisliti o tem, kako naprej s članstvom v Natu. Če pa bo izdatke ljudstvo podprlo, bo jasno, da je SD podprla nekaj, kar je prej označila kot napačno in škodljivo. V vsakem primeru izgubijo.
Za konec pa še ključno vprašanje:
Ali so Socialni demokrati referendum podprli zato, ker so verjeli v moč ljudstva – ali zato, ker si želijo svoj del pogače pri prihodnjih oborožitvenih poslih? Čeprav sami poudarjajo, da niso del nobene “nenačelne koalicije”, njihova dejanja kažejo ravno nasprotno.
Spletno uredništvo
