Vohunska afera v osrčju Nata: Aretirali pripravnico, nato so se začele dogajati nenavadne stvari

Primer domnevnega vohunjenja na enem najpomembnejših vojaških poveljstev zveze Nato dobiva nove razsežnosti. Kanadska državljanka kitajskega porekla, ki je kot pripravnica delala na Vrhovnem poveljstvu zavezniških sil v Evropi (SHAPE) pri Monsu v Belgiji, je od konca julija v priporu zaradi suma vohunjenja za tretjo državo in sodelovanja v kriminalni združbi. Sama očitke zanika.

Toda zgodba se z njeno aretacijo očitno ni končala. Po skupni preiskavi belgijskega časnika Le Soir, tednika Knack, francoskega medija La Lettre in nizozemske preiskovalne platforme Follow The Money naj bi po policijski preiskavi neznanci vdrli v njeno bivališče v Monsu, po njeni aretaciji pa naj bi nekdo spremenil tudi gesla za dostop do nekaterih njenih računov na družbenih omrežjih. Prav ti dogodki so odprli novo vprašanje, ki ga preiskovalci zdaj preverjajo: ali je osumljenka, če se bodo sumi vohunjenja izkazali za utemeljene, delovala sama?

Pripravnica na enem najpomembnejših Natovih vojaških poveljstev

Žensko mediji identificirajo kot Claire Z., v nekaterih poročilih pa se pojavlja tudi ime Claire Zhang oziroma Biwei Zhang. Belgijsko zvezno tožilstvo njene polne identitete uradno ni razkrilo, zato je pri njenem poimenovanju potrebna previdnost.

Delala je kot pripravnica na sedežu SHAPE v Casteauu pri Monsu. Pri tem je pomembno poudariti, da ne gre za politični sedež Nata v Bruslju, temveč za Vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi oziroma sedež Allied Command Operations, od koder Nato načrtuje in vodi svoje vojaške operacije.

Po medijskih poročilih je kanadska državljanka v Mons prišla julija 2025 na šestmesečno pripravništvo, ki so ji pozneje podaljšali še za šest mesecev. Pred prihodom je opravila varnostno preverjanje v Kanadi, prav ta okoliščina pa je po njeni aretaciji odprla dodatna vprašanja o tem, kako stroga so preverjanja oseb, ki dobijo dostop do občutljivih struktur zavezništva.

Njeno vedenje naj bi aprila pritegnilo pozornost protiobveščevalcev

Njena aretacija naj ne bi bila posledica naključnega odkritja. Njeno vedenje naj bi že nekaj mesecev prej pritegnilo pozornost Natove protiobveščevalne strukture Allied Command Counterintelligence (ACCI), eden ključnih dogodkov pa naj bi se zgodil aprila.

Po poročanju medijev, ki so primer skupaj preiskovali, je bila med evakuacijo kompleksa zaradi sproženega požarnega alarma opažena v bližini prostorov vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Alexusa Grynkewicha. Zakaj se je takrat nahajala na tem območju, javno ni pojasnjeno, dogodek pa naj bi bil dovolj nenavaden, da je še dodatno vzbudil pozornost varnostnih služb.

Sledilo naj bi sodelovanje med Natovimi protiobveščevalci in belgijsko vojaško obveščevalno službo SGRS. Primer je nato prerasel v sodno preiskavo, v kateri so belgijski preiskovalci začeli podrobneje preverjati njene dejavnosti in stike.

Julija preiskali njeno bivališče in delovno mesto

Preiskava je dosegla pomembno točko konec julija, ko je belgijska zvezna pravosodna policija iz Charleroija 23. julija opravila preiskavo njenega bivališča in delovnega mesta znotraj kompleksa SHAPE. Pri operaciji naj bi sodelovali tudi strokovnjaki za računalniški kriminal in forenzične ekipe, naslednji dan pa je preiskovalni sodnik odredil njen pripor.

Belgijsko zvezno tožilstvo je nato sporočilo, da je kanadska državljanka kitajskega porekla osumljena vohunjenja v korist tretje države in sodelovanja v kriminalni združbi. Za zdaj ni javno znano, katere informacije naj bi pridobivala, do kakšnih podatkov je imela dostop, komu naj bi jih morebiti posredovala ali kako naj bi domnevno vohunjenje sploh potekalo.

Osumljenka očitke zanika, primer pa ostaja v fazi preiskave. To pomeni, da sumi belgijskih oblasti še niso dokaz njene krivde in da bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bodo preiskovalci zbrali dovolj dokazov za potrditev očitkov.

Po policijski preiskavi naj bi nekdo vdrl v njeno bivališče

Zgodba je postala še bolj nenavadna po njeni aretaciji. Po skupnih ugotovitvah Le Soira, Knacka, La Lettre in Follow The Money naj bi neznane osebe vdrle v njeno bivališče v Monsu, potem ko ga je že preiskala belgijska zvezna policija.

Še več vprašanj je sprožila navedba, da naj bi po tem, ko je bila Claire Z. že v priporu, nekdo spremenil gesla za dostop do nekaterih njenih računov na družbenih omrežjih. Če je bila osumljenka takrat dejansko priprta in računov ni mogla upravljati sama, se postavlja očitno vprašanje, kdo je imel dostop do njih in s kakšnim namenom.

Nobena od teh okoliščin sama po sebi ne dokazuje, da je imela sostorilce ali da je obstajala širša vohunska mreža. So pa dogodki dovolj nenavadni, da naj bi preiskovalci preverjali možnost, da v primeru obstajajo tudi druge vpletene osebe.

Preverjajo tudi morebitne povezave z drugimi osebami

Prav vprašanje morebitnih pomočnikov je postalo eden občutljivejših delov preiskave. Po poročanju francoskega medija La Lettre naj bi varnostne službe preverjale tudi možnost pomoči oziroma povezav z osebami zunaj ali znotraj okolja, v katerem je osumljenka delovala.

To nikakor ne pomeni, da so preiskovalci že odkrili drugega domnevnega vohuna znotraj Nata. Gre za smer preiskave, ki jo morajo pristojni šele potrditi ali ovreči z dokazi, belgijsko zvezno tožilstvo pa podrobnosti zaradi potekajočega postopka ne razkriva.

Tudi Nato je pri komentiranju primera zadržan. SHAPE je po aretaciji poudaril, da ni znakov, da bi primer vplival na operativno pripravljenost zavezništva, sistem poveljevanja in nadzora ali izvajanje njegovih nalog.

Je vohunila za Kitajsko? Uradne potrditve ni

Eno največjih vprašanj ostaja, za katero državo naj bi Claire Z. domnevno vohunila. Belgijsko zvezno tožilstvo govori zgolj o »tretji državi« in njenega imena javno ni razkrilo, medtem ko so se v medijskih poročilih pojavile navedbe, da naj bi preiskava vodila proti Kitajski.

Reuters je ob sklicevanju na vira, seznanjena s preiskavo, poročal, da naj bi bila država, ki jo preiskovalci sumijo, Kitajska. Tudi nekateri evropski mediji primer povezujejo z morebitnim kitajskim vohunjenjem, vendar je pri tem nujna jasna ločnica: belgijske oblasti povezave s Kitajsko uradno niso potrdile.

Kitajsko veleposlaništvo v Bruslju je prav tako opozorilo, da pristojne institucije niso javno potrdile vpletenosti Kitajske. Zato ni mogoče kot dejstvo zapisati, da je osumljenka vohunila za Peking, dokler takšnih ugotovitev uradno ne potrdijo preiskovalci oziroma sodišče.

Pred Natom naj bi delala tudi za druge pomembne institucije

Dodatno pozornost je vzbudila poklicna pot osumljenke. Reuters je na podlagi podatkov z njenega profila na LinkedInu, katerega identiteto naj bi potrdil varnostni vir, poročal, da je pred prihodom v Nato delala oziroma opravljala pripravništva tudi pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) in Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).

Kanadski CBC jo je medtem identificiral kot sistemsko inženirko Biwei Zhang ter poročal o povezavah z nekaterimi kanadskimi državnimi ustanovami. Ker belgijsko tožilstvo njene polne identitete ni uradno potrdilo, je treba tudi te navedbe obravnavati kot medijsko identificiranje osumljenke in ne kot uradno potrjeno dejstvo belgijskih oblasti.

Njena poklicna pot kljub temu odpira širše vprašanje o varnostnem preverjanju ljudi, ki lahko prek pripravništev ali začasnih zaposlitev pridejo v stik z občutljivimi mednarodnimi institucijami. Evropska vesoljska agencija je sicer pojasnila, da delovno mesto, ki naj bi ga tam opravljala, ni zahtevalo osebnega varnostnega dovoljenja in da so zanjo veljali običajni postopki preverjanja.

Pod drobnogledom tudi kanadsko varnostno preverjanje

Primer je zato neprijeten tudi za Kanado, saj naj bi bila prav matična država odgovorna za ustrezno varnostno preverjanje svoje državljanke pred začetkom pripravništva v Natu. Če se bodo očitki belgijskih preiskovalcev izkazali za utemeljene, se bo neizogibno pojavilo vprašanje, ali bi bilo mogoče morebitna tveganja odkriti že prej.

Kanadske oblasti so po razkritju primera napovedale pregled okoliščin varnostnega preverjanja. Ključno bo ugotoviti, ali so bili postopki izvedeni pravilno in ali so obstajali podatki, ki bi lahko že pred njenim prihodom v SHAPE vzbudili pozornost pristojnih služb.

Pri tem pa je treba biti previden tudi v nasprotni smeri. Dejstvo, da je nekdo pozneje osumljen kaznivega dejanja, samo po sebi še ne dokazuje, da je bilo prvotno varnostno preverjanje pomanjkljivo, saj lahko nove okoliščine ali informacije nastanejo oziroma postanejo dostopne šele pozneje.

V priporu ostaja še najmanj mesec dni

Primer je konec avgusta dobil novo sodno nadaljevanje. Belgijska obtožna zbornica je 31. avgusta odločila, da osumljenka ostane v priporu še najmanj mesec dni, s čimer se lahko preiskava nadaljuje, medtem ko datum morebitnega sojenja še ni določen.

Preiskovalci morajo zdaj odgovoriti na več ključnih vprašanj: ali je osumljenka dejansko pridobivala informacije za tujo državo, do katerih podatkov je lahko dostopala, ali je karkoli posredovala naprej ter ali je pri tem sodelovala še s kom. Prav zadnje vprašanje je po razkritjih o vdoru v njeno bivališče in spremembah gesel po aretaciji postalo še pomembnejše, čeprav nobena od teh okoliščin sama po sebi še ne dokazuje obstoja vohunske mreže.

Če se bodo sumi potrdili, pa bo primer za Nato odprl še precej širše vprašanje: kako je lahko oseba, ki jo danes sumijo vohunjenja za tujo državo, prestala varnostno preverjanje in nato več mesecev delala znotraj njegovega najpomembnejšega operativnega vojaškega poveljstva? Dokler belgijska preiskava ne razkrije, kaj se je v resnici dogajalo v Monsu, ostaja to vprašanje brez odgovora, Claire Z. pa osumljenka in ne obsojena vohunka.

Spletno uredništvo