Že od začetkov koalicijskih pogajanj in imenovanja vlade premier Janez Janša gospodarskega ministra in predsednika Demokratov Anžeta Logarja opominja na obljubljeni zakon o Skoku, ki naj bi omogočil učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.
Predlog pravosodnega ministrstva je zdaj javno objavljen in se bo danes znašel na mizi ministrov, vendar iz vrst Janševe SDS prihajajo vsebinski pomisleki. Ali bo predlog potrjen že na današnji seji vlade ali bo potreboval dodatne popravke, še ni jasno. Odločitev je v rokah predsednika vlade.
Zakon o posebni tožilski enoti za pregon korupcije Skok, ki ga je Anže Logar označil kot glavno predvolilno obljubo in pogoj za vstop njegove stranke Demokrati v vlado, je po mesecih napovedovanja končno uvrščen na dnevni red vlade. Pripravljalo ga je ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Logarjevega tesnega sodelavca v precejšnji tajnosti. Podrobnosti zakona so bile znane le nekaterim ministrovim sodelavcem in predsednikom koalicijskih strank SDS, NSi in Demokrati. Poslanci, tožilci, sodišča in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v pripravo niso bili vključeni.
Priprave na novinarsko konferenco pravosodnega ministra Zupančiča
V Logarjevih Demokratih pričakujejo, da bo predlog zakona potrjen že na današnji seji vlade. Po zaključku seje načrtujejo novinarsko konferenco pravosodnega ministra Zupančiča, ki naj bi potekala pri nesojeni sodni stavbi na Litijski cesti v Ljubljani. Za stavbo, ki je simbol korupcije iz prejšnjega mandata, je vlada plačala 7,7 milijona evrov, kar je sprožilo eno največjih afer prejšnjega mandata. Demokrati želijo s tem sporočiti, da v novi vladi mislijo resno s pregonom korupcije, vendar morajo najprej uskladiti načrte s koalicijskimi partnerji.
Vsebinski pomisleki SDS glede zakona o Skoku
Razprava o organizaciji Skoka in učinkovitejšem pregonu korupcije poteka že od časa koalicijskih pogajanj. Med Demokrati in SDS se razprava še vedno nadaljuje, čeprav je predlog zakona na mizi. Po informacijah iz vladnih krogov obstajajo vsebinske pripombe na predlog, ki ga je pripravilo pravosodno ministrstvo pod vodstvom Demokratov. Vlada bo o predlogu razpravljala, vendar ni nujno, da ga bo potrdila v trenutni obliki. Zakon o Skoku še ni dokončno usklajen ne koalicijsko ne medresorsko.
Pomembnost učinkovitega boja proti korupciji za novo vlado
Vsebinski kritik iz vladnih vrst na predlog zakona o Skoku je, da predlagana sistemska sprememba ni dovolj korenita za učinkovitejši spopad s korupcijo. Predlog zakona odstopa od koalicijske pogodbe, po kateri bi se Skok ukvarjal s korupcijo in organiziranim kriminalom le v primerih, ko so osumljeni javni funkcionarji. Po predlogu zakona bi se Skok ukvarjal s sumi korupcijskih dejanj ne glede na osumljenca, iz pregona organiziranega kriminala pa so izločili samo tihotapce migrantov.
Koalicijska pogodba in predlog zakona glede KPK
Koalicijska pogodba predvideva, da KPK ne bo več samostojen organ, ampak bo integrirana v Skok. Po predlogu zakona KPK ostaja samostojen organ z vsemi dosedanjimi pristojnostmi, kar je v SDS povzročilo nezadovoljstvo. Nekateri viri iz vladnih vrst menijo, da predlog zakona predstavlja le “izhod v sili”. Razprava na današnji seji vlade bo verjetno potekala v tej smeri.
Če predlog zakona danes ne bo potrjen, ga bodo morda popravljali na seji vlade ali v državnem zboru po nujnem postopku. Končne odločitve o uvrstitvi gradiva na sejo ali preložitvi točke sprejema predsednik vlade. Ali se bodo Demokrati danes na Litijski pohvalili s potrditvijo njihove glavne predvolilne obljube, je odvisno od Janeza Janše.
Zadeva Litijska v fazi sodne preiskave
Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki bi po predlogu zakona preiskoval zadeve Skoka, je lani vložil kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja pri nakupu stavbe. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je nato novembra vložilo zahtevo za sodno preiskavo. KPK predloga zakona o Skoku še ne komentira, saj vsebine do včerajšnje objave v vladnih gradivih niso poznali. Pozdravili so, da je pravosodno ministrstvo razumelo pozive komisije glede ločenega sistema pregona in preprečevanja korupcije, kar podpira evropska protikorupcijska direktiva.
Ostro so zakon o Skoku ocenili tudi tožilci, ki opozarjajo, da predlagane rešitve ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj in bi lahko oslabile avtonomijo tožilstva.
Spletno uredništvo
