V slovenskem parlamentu se je razplamtela razprava o predlaganem interventnem zakonu, ki ga je pripravila koalicija strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica. Medtem ko so v SDS že v prvem branju podprli zakon, so napovedali tudi nekaj popravkov za drugo obravnavo. Vendar pa Levica in SD opozarjata na pomanjkanje socialnega dialoga in hitrost sprejemanja zakona.
Vodja Levice, Luka Mesec, in predsednik SD, Matjaž Han, sta izrazila resne pomisleke glede postopka in vsebine zakona, ki naj bi prinesel več kot milijardo evrov javnofinančnih posledic ter vplival na temeljne družbene podsisteme, kot sta pokojninski sistem in pravica do zaposlitve.
Mesec je bil v svojem odzivu jasen in odločen. Poudaril je, da takšen zakon, ki ima tako velike finančne in socialne posledice, ne bi smel biti sprejet brez kakršnegakoli socialnega dialoga ali javnega posvetovanja. “To se dogaja v Sloveniji prvič in je nezaslišano, da se dogaja na tak način,” je dejal Mesec, ki je dodal, da je pokojninska reforma, ki je bila pripravljana več kot dve leti, primer, kako bi morali postopati. Mesec je tudi kritiziral, da novi predlog ukinja številne pridobitve prejšnje vlade in da nova vlada z Janezom Janšo na čelu deluje v korist kapitala, namesto da bi delala za ljudi.
Han poziva k “umirjanju konjev”
Podobno kritični so tudi v SD, kjer Han opozarja na nevarnost prehitrega sprejemanja zakona. Han poziva k “umirjanju konjev” in poudarja, da je potreben premislek o obsežnosti zakona. Kritičen je do dejstva, da zakon ne upošteva pripomb strokovne javnosti in poziva k splošni javni razpravi. “Treba je biti moder,” je dejal Han in opozoril, da zakon, ki ne bo temeljito preučen, ne bo dobra popotnica za nobeno vlado.
Han je tudi spomnil na partnerstvo z opozicijo po vzoru partnerstva za razvoj, ki ga je omenjal prvak SDS Janez Janša. SD je bila del tega partnerstva v prvi Janševi vladi, vendar ob jasnih pravilih. Zagotavlja, da bo SD konstruktivna opozicija, vendar bodo opozarjali na nepravilnosti, saj interventni zakon ne gre v smer, kjer bi lahko bili partnerji.
Mesec za, Han zadržan
V opozicijskih strankah, ki naj bi v novem mandatu sedele v opoziciji, se po besedah Mesca usklajujejo o vseh pomembnejših potezah. Mesec verjame, da tudi Svoboda in SD ne bosta imeli težav s podporo posvetovalnemu referendumu. Vendar Han ni nakazal naklonjenosti temu predlogu. Po njegovih besedah bi posvetovalni referendum prinesel le zavlačevanje, saj teže za politično usmeritev nima. Han poudarja, da je zdaj že jasno, kakšna je parlamentarna večina, in da drugega orodja kot opozarjanje zdaj nimajo.
Mesec tudi izpostavlja, da bi nastajajoča vlada, če resno misli z demokratičnostjo, morala podpreti posvetovalni referendum. “Če so prepričani, da si volivci tak zakon želijo, potem mislim, da ga ne bi smeli imeti težave braniti na posvetovalnem referendumu,” je dejal Mesec. Dodal je, da bo referendum podprla stranka, ki je v volilni kampanji močno poudarjala moč ljudi in potrebo po več referendumih. “Če so konsistentni, bodo to podprli,” meni Mesec.
Stranka Resnica pa referendumsko pobudo glede interventnega zakona vidi kot nepotrebno politizacijo. Po njihovem mnenju zakon ne bo blokiran, saj je bil pripravljen z namenom hitrega in učinkovitega reševanja težav, s katerimi se soočajo državljani. “Naša stranka se je zavestno odločila za pot konstruktivnega političnega delovanja,” so zapisali. Namesto da bi zgolj nasprotovali, so prevzeli odgovornost in pripravili zakonodajne rešitve, ki so usmerjene v izboljšanje stanja.
Levica in SD opozorila na vlogo Resnice
Mesec in Han sta danes opozorila tudi na vlogo, ki jo bo v tem mandatu odigrala Resnica. Stranka se ne namerava vključiti v vlado, lahko pa iz opozicije podpira njene predloge. Po oceni prvakov SD in Levice bo pomembno tudi ravnanje Resnice ob delitvi mest v delovnih telesih DZ. Han je izpostavil, da bo jasno, ali se bo “nadkoalicijska stranka Resnica opredelila kot opozicijska ali koalicijska stranka”. Mesec je opozoril na sestavo nadzornih komisij DZ, kjer večino po parlamentarnih praksah drži opozicija. “Če je Resnica opozicijska stranka, potem bodo zahtevali, da ima toliko članov teh odborov ali pa celo vodje komisij, da opozicija ne bo mogla vršiti nadzora nad oblastjo,” je dodal Mesec. Pričakuje, da bo to še posebej pomembno pri delu komisije za nadzor javnih financ in komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, zlasti glede ugotovitev v zadevi Black Cube.
Razprava o interventnem zakonu se nadaljuje, opozicija pa ostaja odločna v svojem prizadevanju za večji dialog in premišljen pristop k sprejemanju tako pomembnih zakonodajnih sprememb.
Spletno uredništvo
