Varnostno okolje v Evropi se je v zadnjem času drastično spremenilo, opozarja André Bodemann, eden izmed ključnih operativnih poveljnikov nemške vojske. Kot namestnik poveljnika Operativnega poveljstva Bundeswehra, od aprila 2025, je Bodemann v ospredju prizadevanj za obrambo in krizno upravljanje, s poudarkom na krepitvi družbene odpornosti. Med nedavnim obiskom v Sloveniji je poudaril potrebo po pripravljenosti na hibridne grožnje, ki vključujejo dezinformacije, kibernetske napade in sabotaže. Bodemann je bil v Sloveniji z namenom preučiti ugotovitve vaje Odpornost 24 in načrte za vajo Odpornost 26.
André Bodemann opozarja, da trenutne razmere v Evropi niso primerljive s hladno vojno, vendar se je varnostna dinamika bistveno spremenila. “Ne živimo več v popolnem miru, ampak v hibridni fazi,” pravi Bodemann, kar pomeni, da se Evropa sooča z naraščajočimi hibridnimi grožnjami. Po njegovem mnenju je nujno, da razumemo dragocenost svobode in demokracije, ki ju moramo ohraniti za prihodnje generacije. “Brez bomb in vojne moramo spoznati, kako dragocen je naš način življenja,” dodaja.
Varnostna situacija v Evropi se je dramatično spremenila po letu 2014, še posebej pa leta 2022 s ponovno rusko invazijo na Ukrajino. Bodemann poudarja, da je bilo za mnoge Evropejce težko priznati, da se je vojna vrnila na evropska tla. “Raje so si zatiskali oči, a to ni več mogoče,” je dejal. Nemčija je zato investirala v Bundeswehr in okrepila kolektivno obrambo. Podpora Ukrajini ostaja ključna, saj ta brani vrednote demokracije, ki so skupne Evropi.
Evropska obrambna strategija in vloga Nata
Evropski obrambni napori so se okrepili po začetku vojne, ko je postalo jasno, da je potrebna večja pripravljenost. Bodemann poudarja, da je bila Nemčija pozvana k večji vlogi v evropski obrambi, predvsem zaradi ameriških prizadevanj, da se osredotočijo na Indopacifik in Kitajsko. “Evropa mora postati bolj odporna,” pravi Bodemann, saj ne moremo biti prepričani, da bomo v kriznih časih lahko računali na zunanje dobavne verige.
Investicije v infrastrukturo, kot so ceste in železnice, niso zgolj vojaške narave, ampak služijo tudi gospodarskemu in vsakdanjemu življenju. Bodemann izpostavlja pomembnost koncepta dvojne rabe, ki krepi tako vojaške kot civilne zmogljivosti. “Ključna beseda je odpornost,” poudarja Bodemann, kar pomeni, da gradimo zmogljivosti z upanjem, da jih ne bomo nikoli potrebovali, a morajo biti na voljo, če bo potrebno.
Slovenija kot strateški partner
Slovenija igra pomembno vlogo s svojo geografsko lego in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih misijah. Prednost majhne države, kot je Slovenija, je v hitrem odločanju, kar je ključnega pomena za odpornost. Bodemann izpostavlja pomen dobrih vaj, ki jih Slovenija izvaja za pripravo na morebitne krize in naravne nesreče.
Rusija je svojo ekonomijo že preusmerila v vojno ekonomijo, opozarja Bodemann, kar pomeni usmeritev proizvodnje in finančnih sredstev v vojaške potrebe. “Moramo odpreti oči in poslušati,” pravi Bodemann, saj Putin pogosto jasno izraža svoje namere. Grožnja vojne obstaja, vendar Bodemann poudarja, da je ključnega pomena, da se tak scenarij nikoli ne uresniči.
Čeprav neposredna vojna grožnja za zdaj ni vidna, posledice vojne čutimo tudi v evropskem gospodarstvu. Cene osnovnih dobrin naraščajo, kar lahko povzroči politične in socialne nemire.
Ohranjanje miru in pripravljenost sta za Evropo ključnega pomena. Na podlagi izkušenj in strateških odločitev moramo graditi odpornost, ki bo zagotovila varno prihodnost našega kontinenta.
Spletno uredništvo
