Nov sistem dolgotrajne oskrbe: Kaj prinaša upokojencem, ki so doma in tistim v domovih?

S 1. julijem bodo delavci, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar bo omogočilo dostop do storitev, ki jih doslej ni bilo. Občutno zanemarjeno področje dolgotrajne oskrbe se končno ureja, kar čutijo tako odločevalci kot uporabniki in njihovi svojci.

Novi sistem obeta celovito skrb za ljudi, ki sami ne zmorejo zadovoljiti vseh osnovnih potreb za dostojno življenje. Poglejmo, kaj prinaša ta pomembna sprememba.

Začetek plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo

Od 1. julija bodo državljani začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo prispevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Na primer, zaposleni s povprečno bruto plačo 2430 evrov bo prispeval 24 evrov mesečno, enak znesek pa bo prispeval tudi delodajalec. Minimalna plača prinaša manj kot 25 evrov prispevka, saj delodajalec in delavec prispevata vsak po 12 evrov. Upokojenci s povprečno neto pokojnino 990 evrov bodo prispevali 10 evrov mesečno.

Posamezniki bodo iz tega zavarovanja lahko koristili eno od štirih osnovnih pravic, ki jih ni mogoče kombinirati: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajne oskrbe na domu, sofinancirane dolgotrajne oskrbe v instituciji ali denarnega prejemka.

Dolgotrajna oskrba na domu

Upravičenci, ki zaradi različnih razlogov potrebujejo pomoč drugih, bodo od 1. julija lahko zaprosili za dolgotrajno oskrbo na domu. Vloge je možno oddati že od 1. junija, bodisi elektronsko bodisi osebno na vstopnih točkah, ki so organizirane v 16 centrih za socialno delo po državi. Carmen Rajer, vodja vstopne točke na CSD Posavje, pojasnjuje, da bodo na centrih sprejemali vloge, podajali informacije in ugotavljali upravičenost do oskrbe. Pričakujejo dolge obravnave zaradi velikega števila vlog.

Razvrstitev v kategorije

Upravičenci bodo po pregledu in oceni potreb razvrščeni v eno od petih kategorij, ki določajo obseg pomoči. Prva kategorija zagotavlja 20 ur oskrbe na teden, peta pa kar 110 ur. Glede na zdravstveno stanje posameznika se lahko razvrstitev in s tem obseg pomoči prilagodi. Rajer poudarja, da se bo na podlagi kategorije pripravil načrt storitev, ki vključuje fizioterapijo, delovno terapijo, zdravstveno nego in socialno oskrbo.

Pomoč na domu ostaja

Dolgotrajna oskrba na domu se ne izključuje s pomočjo na domu, ki jo posamezniki že prejemajo. Ta pomoč vključuje osnovna dnevna opravila, gospodinjsko pomoč in ohranjanje socialnih stikov. Nova oskrba prinaša dodatno zdravstveno nego, ki jo izvajajo zdravstveni tehniki pod vodstvom medicinskih sester. Financiranje nove oskrbe bo v celoti pokrito iz zavarovanja, medtem ko pomoč na domu zahteva sofinanciranje občin in posameznika.

Dnevna oskrba in e-oskrba

Uporabniki dolgotrajne oskrbe na domu bodo lahko koristili tudi dnevno oskrbo v institucijah, pri čemer se število ur dnevne oskrbe odšteje od skupnega števila ur pomoči. E-oskrba prinaša dodatke za uporabo pametne tehnologije, kot so osebni alarmi in GPS sistemi, kar omogoča večjo varnost in neodvisnost.

Spremembe za oskrbovalce

Od 1. julija bodo lahko oskrbovalci postali tudi upokojenci, ki bodo za svojo oskrbo prejemali nadomestilo v višini minimalne plače in 40 odstotkov svoje pokojnine. S 1. decembrom bodo oskrbovalci upravičeni tudi do 21 dni nadomestne oskrbe, kar omogoča čas za počitek ali urejanje drugih obveznosti.

Denarni prejemki in znižanje stroškov za oskrbovance v domovih

Od 1. decembra bo na voljo denarni prejemek za tiste, ki ne bodo koristili oskrbe na domu, ne bodo imeli oskrbovalca družinskega člana ali ne bodo bivali v domu starejših. Prejemek bo nadomestil dodatek za pomoč in postrežbo ter bo odvisen od kategorije upravičenosti. Stanovalci domov za starejše, ki bodo prešli na nov sistem, bodo plačevali le stroške prehrane in bivanja, saj bodo storitve dolgotrajne oskrbe pokrite iz zavarovanja.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Te storitve so združljive z vsemi drugimi pravicami in so namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičencev. Vključujejo psihosocialno podporo, svetovanje in prilagoditev bivalnega okolja. Izvajajo jih strokovnjaki, kot so socialni delavci in terapevti, in so prilagojene posameznikovi kategoriji upravičenosti.

Carmen Rajer: Potreba po izboljšavah

Carmen Rajer poudarja, da nov sistem dolgotrajne oskrbe prinaša potrebne spremembe, vendar opozarja na potrebo po nadaljnjih izboljšavah. Zakon je kompleksen in implementacija bo zahtevala čas in prilagoditve. Vse države se soočajo s podobnimi demografskimi izzivi, zato je dolgotrajna oskrba pomembna za vse starostne skupine. Rajer izpostavlja, da je dolgotrajna oskrba potrebna tudi za mlajše generacije, saj sodobni način življenja prinaša številne izzive za duševno in telesno zdravje.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska