Državni zbor je s 46 glasovi za in 29 proti sprejel novelo zakona o javnih uslužbencih, ki ukinja uradniški svet. Za ukinitev so glasovali poslanci koalicijskih strank SDS, NSi, SLS in Fokus ter stranka Resnica, proti pa so bili poslanci opozicijskih strank Svoboda, SD in Levica.
Predlog za novelo je podala vlada, ki trdi, da spremembe omogočajo večji vpliv predstojnikov in funkcionarjev pri izbiri najvišjih uradnikov. Novela je povzročila burno razpravo v parlamentu, saj so se mnenja o njenem vplivu na politično kadrovanje močno razlikovala.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, Božo Predalič, je med obravnavo predstavil glavne razloge za novelo. Izpostavil je, da bodo izvedbo izbirnih postopkov za posebne javne natečaje zdaj izvajali neposredno pri organu. Predalič je poudaril, da je cilj povečati vlogo predstojnikov pri izbiri najvišjih uradnikov, saj so ti odgovorni za delovanje organa in izvajanje njegovih politik. Predstojniki bodo imeli več besede pri izbiri svojih sodelavcev, saj bo njihova odgovornost povezana tudi s kadrovskimi odločitvami.
V skladu z novelo bodo za ključne položaje, kot so generalni direktorji direktoratov, generalni sekretarji v ministrstvih, načelniki upravnih enot, predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb in direktorji občinskih uprav, še naprej potekali posebni javni natečaji. Center za kadre bo preverjal, ali kandidati izpolnjujejo pogoje za sodelovanje v izbirnem postopku, ter ocenjeval njihove vodstvene sposobnosti in veščine. Celoten postopek bo digitaliziran in izveden prek portala eUprava, kar bo bistveno skrajšalo trajanje postopka.
Koalicija in stranka Resnica poudarjajo, da novela omogoča predstojnikom in funkcionarjem, ki so odgovorni za delovanje organov, tudi večjo pristojnost pri izbiri uradnikov. Poudarili so, da se bo še vedno preverjalo izpolnjevanje strokovnosti in formalnih pogojev, preden bo prišlo do končne izbire, s čimer naj bi ohranjali visoke standarde za izbrane kadre.
Opozicija pa opozarja na nevarnosti političnega kadrovanja, saj menijo, da novela odstranjuje ključne varovalke, ki so preprečevale takšno prakso. Prav tako so izrazili nezadovoljstvo, ker je bil zakon sprejet brez širše strokovne razprave in vključitve vseh ključnih deležnikov. Po njihovem mnenju novela odpira vrata za politično vplivanje na kadrovske odločitve, kar bi lahko negativno vplivalo na nevtralnost in strokovnost javne uprave.
Razprava o ukinitvi uradniškega sveta razkriva globoko razdeljenost v političnem prostoru, ki bo še naprej vplivala na delovanje javne uprave in politično pokrajino v Sloveniji. Spremembe, ki jih novela prinaša, bodo imele dolgoročne posledice za način, kako se kadruje v javni upravi, in vpliv funkcionarjev na te odločitve.
Spletno uredništvo
