Slovenija se je v boju s korupcijo ponovno dvignila na raven izpred nekaj let

Slovenija je na indeksu zaznave korupcije za leto 2024 dosegla oceno 60 od 100 točk, kar predstavlja napredek v primerjavi z zgodovinsko najnižjo oceno lani. Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da je pred državo še dolga pot do želenih sprememb in odprave sistemskih pomanjkljivosti.

Na nedavnem indeksu zaznave korupcije, ki ga je objavila organizacija Transparency International (TI), je Slovenija z oceno 60 točk ponovno dosegla raven, ki jo je imela med leti 2018 in 2020. To pomeni izboljšanje za štiri točke v primerjavi z letom 2023, ko je Slovenija dosegla zgodovinsko najslabšo oceno.

Medtem ko je brez dvoma še veliko možnosti za izboljšavo, navsezadnje je korupcija rak rana za delovanje vsake družbe, ki jo je potrebno z različnimi ukrepi popolnoma izkoreniniti, je zadnja meritev TI spodbudna. Iz tabele spodaj je razvidno, da Slovenija beleži dva konkretna padca in če pogledamo po letnicah, je večji padec v letu 2013 in pred nastopom aktualne vlade, v letih 2021 in 2022. Zdaj pa so spet številke pokazale, da se po padcu ponovno dvigujemo.

Predsednica TI Slovenia Neža Grasselli je pozdravila ta napredek, a hkrati poudarila, da je za trajnostne izboljšave nujna politična volja za sistematičen pristop k obravnavanju korupcije.

“Korupcija ne izgine sama od sebe, preprečuje jo stabilen sistem,” je dodala Grasselli. “Potrebujemo večjo preglednost, integriteto v javnem sektorju in učinkovitejše nadzorne mehanizme.”

Politična volja kot ključni dejavnik

Kljub pozitivnim trendom pa je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, Robert Šumi, opozoril, da se s trenutnim rezultatom ne smemo zadovoljiti. “Napredek je spodbuden, vendar si kot družba zaslužimo več,” je dejal. Slovenija še vedno zaostaja za povprečjem držav EU in OECD, kar nakazuje, da obstajajo številni izzivi, ki jih je treba nasloviti.

Nekateri od teh izzivov vključujejo pomanjkanje politične volje za sprejem ključnih zakonov in resolucij, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju korupcije. Grasselli je izpostavila, da bi bilo nujno, da se čim prej sprejme prenovljena resolucija o preprečevanju korupcije, ki je trenutno na čakanju.

Zakonodajne pobude in izobraževanje

V zadnjih letih so bile sprejete nekatere pomembne zakonodajne pobude, ki naj bi prispevale k izboljšanju stanja. Med njimi je zakon o zaščiti prijaviteljev ter prenovljena resolucija o preprečevanju korupcije, ki pa še ni bila sprejeta. Prav tako so se povečale aktivnosti Komisije za preprečevanje korupcije, ki je začela z izobraževanjem javnega sektorja.

Kljub tem napredkom pa številni ključni izzivi ostajajo. “Resnična sprememba ne pride s tabelami in ocenami, temveč z dejanji,” je poudaril generalni sekretar TI Slovenia, Peter Malenšek. “Pot do izboljšav ni linearna, in Slovenija ima še veliko prostora za rast.”

Mednarodni kontekst in primerjalna analiza

Na evropski ravni Slovenija ni edina država, ki se sooča z izzivi v boju proti korupciji. Indeks zaznave korupcije za leto 2024 je pokazal, da je le šest držav doseglo boljše rezultate, med katerimi je tudi Slovenija, medtem ko jih je 19 zabeležilo poslabšanje. Med državami, ki so dosegle zgodovinsko najslabše rezultate, so Avstrija, Francija, Nemčija in Madžarska.

Podatki kažejo, da EU in Zahodna Evropa ostajata regija z najvišjo oceno na indeksu, a tudi ta se znižuje že drugo leto zapored. Strateški pristopi, ki jih priporoča Evropska komisija, vključujejo okrepitev neodvisnosti sodstva, izboljšanje preglednosti financiranja političnih strank in učinkovitejše mehanizme za preiskavo in pregon korupcije.

Ključni izzivi in prihodnost

Slovenija se kljub dvigu ocene in napredku na lestvici mora soočiti s številnimi izzivi, ki jih je treba nasloviti za dosego trajnostnega napredka na področju preprečevanja korupcije. Po mnenju Grasselli je nujno, da se vzpostavi politično in družbeno soglasje o ničelni toleranci do korupcije ter okrepljene institucije, ki bi zagotavljale integriteto na vseh ravneh družbe.

“Potrebujemo konkretnejše ukrepe pri nadzoru na najbolj nevralgičnih točkah, kot so večji infrastrukturni projekti,” je dodala Grasselli. Njena sporočila so jasna: le s stabilnim sistemom, ki zagotavlja odgovornost in integriteto, lahko Slovenija uspešno prepreči korupcijo.

Slovenija je v boju proti korupciji naredila korak naprej, a pot do resničnih sistemskih sprememb je še dolga. Ključ do uspeha leži v politični volji, javni razpravi in učinkovitem izvajanju politik, ki spodbujajo preglednost in odgovornost. Trajnostni napredek na tem področju bo zahteval močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vlado, nevladnimi organizacijami in širšo družbo.

Vsekakor pa je tudi Evropska komisija v Sloveniji opazila konkreten napredek na področju vladavine prava. Za Slovenijo so v času vlade dr. Roberta Goloba v letnih poročilih Komisije, recimo 2024, o stanju pravne države (predvsem v razliki s prejšnjo vlado) prepoznali te ključne aspekte:

1. Neodvisnost sodstva – Sprejeti so bili pomembni koraki za zaščito sodnikov in državnih tožilcev pred političnimi vplivi v parlamentarnih preiskavah. Predlogi za spremembo zakonodaje vključujejo več varovalk, da se zagotovi neodvisnost sodstva v skladu z evropskimi standardi.

2. Reforma imenovanja sodnikov – Opustila se je ideja o poskusnem obdobju za nove sodnike brez ustreznih varovalk, kar je bil razlog za skrb v preteklosti. To je izboljšalo varstvo sodniške neodvisnosti.

3. Boj proti korupciji – Napredek je bil dosežen pri pripravi nove nacionalne protikorupcijske strategije in akcijskega načrta, ki pa še čakata na končno potrditev v parlamentu. Okrepila se je tudi evidenca preiskav in sodnih odločitev v korupcijskih primerih.

4. Plače sodnikov in tožilcev – Vlada je predlagala delno zvišanje plač sodnikov in tožilcev, ki so ostale skoraj nespremenjene od leta 2012. To sledi odločitvi Ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da trenutni sistem plač ni ustaven.

5. Medijska neodvisnost – Nov model upravljanja je izboljšal neodvisnost javnih medijev, vendar še vedno ostajajo izzivi pri financiranju. Pripravljajo se tudi ukrepi za večjo transparentnost lastništva medijev in državnega oglaševanja.